Vitezova zvezda (Hippeastrum), ki izvira iz Južne in Srednje Amerike, je čebulnica s povsem običajnim vegetacijskim ciklom, če jo posadimo na prosto. Na naših vrtovih so jo še pred pol stoletja sadili v istem času kot gladiole. Na cvetenje pripravljene rastline ali samo čebulice lahko zdaj v vrtnarskih trgovinah kupimo tudi pod starim imenom amarilis, ki se še vedno uporablja v pogovorni rabi. Z njim seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi znanstvenega imena Amaryllis dodelili neki drugi čebulnici, podobne rasti in z manjšimi cvetovi, ki pa izvira z juga afriške celine. Pri nas je dokaj redka, zato tudi trgovci pri vitezovi zvezdi vztrajno navajajo nekdanje ime.

Siljenje v popolni temi

Bistvena razlika je, ali v vrtnariji kupimo v lončke posajene čebule z nastavki cvetnega stebla ali suhe čebulice. Te pridejo na trg, ko je za njimi večtedenska faza popolnega mirovanja, nujna, da bi lahko znova zacvetele. K cvetenju v neobičajnem letnem času, pozimi, pa jih moramo prepričati s siljenjem – posnemanjem okoliščin, kakršne cvetenje spodbudijo v naravi. Pri čebulicah, posajenih v lončke, so vrtnarji načeloma že poskrbeli za siljenje, pri suhih pa moramo to storiti sami. Pri vitezovi zvezdi potrebujemo le potrpljenje, z njenimi toplotnimi zahtevami v ogrevanih hišah ponavadi ni težav.

Če poskrbimo za prave razmere, lahko čebulico silimo v kateremkoli letnem času, ne le jeseni ali pozimi. Zaradi velikosti jih ponavadi posadimo vsako v svoj lonček, tako, da je pol gleda iz zemlje. V trgovinah so pogosto uporabljeni plastični lončki majhnega premera, ki načeloma zadostujejo, velika verjetnost pa je, da se bodo, ko bosta zrasla cvetno steblo in cvet, zaradi pičle teže prevrnili. Bolje se je torej odločiti za številko ali dve večji ali glinen lonček. Napolnimo ga s polovico običajnega kupljenega substrata za okrasne rastline in pol težje vrtne zemlje. Če čebulico pred sajenjem za eno uro namočimo v fungicid proti koreninski gnilobi, se bomo tej pogosti težavi skoraj gotovo izognili, pomagal pa bo tudi proti rdečemu ožigu. Ta glivična bolezen pogosto napade liste ali cvetno steblo v obliki rdečih razjed, zaradi katerih se prelomi.

Prvič zalijemo, ko ima decimeter cvetnega stebla

Čebulico, ki je do polovice v zemlji, pokrijemo z drugim lončkom ali stožčasto papirnato kapo, dovolj visokima, da bo lahko pod njima zraslo za slabo ped visoko cvetno steblo. Namenjena sta za zatemnitev, zato moramo pri lončku, razumljivo, zamašiti odprtino v dnu. Tako posajeno rastlino za tri tedne pustimo v toplem prostoru s temperaturo od 20 do 25 stopinj Celzija. Bolj se bomo vzdržali kukanja pod klobuk, lepše bo pognalo cvetno steblo. Za njegov razvoj je namreč potrebna popolna tema, svetloba v tem času pa bi pospešila rast listov, ki si jih za začetek ne želimo, saj bi po višini presegli cvetno steblo in skvarili okras. Medtem ko je rastlina pokrita, je ne zalivamo, to storimo šele, ko je cvetno steblo visoko od osem do 12 centimetrov. Takrat jo odkrijemo, vendar je ne postavimo takoj na okensko polico, saj bi jo sonce lahko ožgalo. Na svetlobo jo privajamo tri, štiri dni tako, da jo vsak dan pomaknemo bliže oknu. Teden dni po začetku zalivanja začnemo vodi dodajati tudi tekoče gnojilo za cvetoče lončnice. Cvetenje vitezove zvezde lahko traja celo nekaj tednov, posebno če temperaturo v tem času znižamo za nekaj stopinj.

Čebulica se mora okrepiti

Ko cvetovi na prvem steblu odcvetijo, dobro prehranjena čebulica pogosto požene novo cvetno steblo, če jo zalivamo in dognojujemo še naprej. Da je nastajanje semen ne bi po nepotrebnem izčrpavalo, odcvetele prve cvetove odstranimo s steblom vred, ki ga odrežemo tik nad čebulico. Ko vitezova zvezda dokončno odcveti, jo moramo presaditi v dobro pognojeno zemljo, da se bo čebulica okrepila. Pri tem moramo paziti, da ne poškodujemo dolgih listov, saj bodo imeli pri njeni prehranitvi glavno vlogo. Ko dokončno mine nevarnost spomladanskih pozeb, je odcvetelo rastlino najbolje posaditi v dobro humusno zemljo na vrt, na mesto, kjer voda ne zastaja, če ga nimamo, pa v večjo posodo, v kateri bo več zemlje in hranilnih snovi kot prej. Najprimernejši čas za izkop čebulice je avgust. Takrat jo izkopljemo s koreninsko grudo in listi vred. Te bomo odstranili šele, ko bodo povsem suhi, do takrat pa bodo za rastlino pomembne snovi postopoma prehajale iz njih v čebulo. Nato potrebuje od pet do šest tednov počitka v suhem in zračnem prostoru s temperaturo približno 17 stopinj Celzija, da bo pripravljena na ponovno cvetenje.

Napake, zaradi katerih ni cvetov

Razlog, da vitezova zvezda ni naredila cvet­nega stebla, je lahko to, da čebulici nismo privoščili dovolj dolgega počitka ali pa je bila jeseni predolgo v zemlji, ki je poleg tega vsebovala premalo hranljivih snovi (po cvetenju ima zlasti velike potrebe po kalciju in fosforju, zato naj jih bo v tekočem gnojilu več), kriva sta lahko neprimerna temperatura ali pomanjkanje teme med siljenjem. Napako lahko naredijo tudi v vrtnih centrih, kjer posajenih ali neposajenih čebulic ne hranijo v primernih razmerah.

-----

Pisana paleta vitezovih zvezd

V izvornem naravnem okolju od Argentine prek karibskega otočja do Mehike raste približno 90 različnih vrst hipeastrumov, žlahtnitelji pa so v dobrih dveh stoletjih ustvarili več kot 600 kultivarjev in hibridnih sort, ki jih zdaj vzgajajo po vsem svetu. Mnoge od njih imajo tudi polnjene cvetove.