Na obstojnost šopka močno vpliva izbira rezanega cvetja – ta je v rokah cvetličarja in pametno je izbrati takšnega, ki obvlada svoj posel in uporablja zgolj kakovostno cvetje. Zatem je vse v rokah tistega, ki šopek podarja, in od njegovega občutka, da nosi v rokah nekaj živega. Pomembno je, kakšna je pot šopka do obdarovane osebe, včasih že v tem delu tičijo vzroki, zakaj je obstojnost v vazi krajša, kot bi si želeli. Vedno moramo biti pozorni, da cvetja, ki naj bo med prenašanjem zavarovano z ovojnim papirjem, ne izpostav­ljamo ekstremnim temperaturam, vetru ali drugim dejavnikom.

Obstojnost po vrstah cvetja

Obstojnost različnih vrst se seveda zelo razlikuje. Med najbolj vzdržljivimi so nageljni, krizanteme, vrtnice, gerbere, flamingovci, strelicije, alstremerije, helikonije, cvetje sočnic ipd. Odločilno je, ali je bilo cvetje odrezano v optimalni fazi razvoja ali v času t. i. tehnološki zrelosti. V zvezi s tem pojmom ločimo več skupin rastlin, ki se razlikujejo po tem, ali jih nabiramo še z zaprtimi popki ali pa morajo biti cvetovi ali socvetja že odprti, mogočih je tudi precej vmesnih stopenj.

Ko so popki še zaprti, režemo tulipane, potonike, frezije, kale, gladiole, vitezove zvezde, veje sadnega drevja in grmovnic, ko se popek odpira, je čas za vrtnice in nageljne, ko se odprejo prvi cvetovi v socvetju, režemo hijacinte, strelicije, ptičje mleko, v fazi napol odprtega cveta pa večino krizantem, teloh in vetrnice. Nebinovke (gerbere, cinije) režemo, ko je košasto socvetje popolnoma razvito.

Pri vseh vrstah, ki v steblih vsebujejo mleček, je treba konico stebla (le dober centimeter od reznega mesta) takoj po prirezovanju za trenutek potopiti v vročo vodo ali za hip podržati nad plamenom, potem pa jih dati v mlačno vodo. Tako med drugim ravnamo pri božični zvezdi in nekaterih vrstah makov.

Za narcise je značilno, da izločajo sluz – postavimo jih v posebno vazo z vodo, in če je mogoče, jih vsaj kak dan ne družimo z drugim cvetjem. Gotovo ste že kdaj opazili, da tulipani v vazi še rastejo, zato poskušajte to upoštevati pri oblikovanju mešanih šopkov in tulipane že takoj prirežite malo krajše.

Gerbere so zelo obstojno rezano cvetje, hkrati pa so njihova stebla in socvetja precej krhka, zato jih je priporočljivo oviti z žico – za to uporabimo tanko zeleno cvetličarsko žico.

Obstojnost ciklam, ki se sicer danes redko uporabljajo za rezano cvetje, podaljšamo, če spodnji centimeter cvetnega stebla razpolovimo.

Flamingovcem, strelicijam in helikonijam, ki izhajajo iz toplejših okolij, temperatura naših ogrevanih domov pozimi še posebno ustreza – ne postavljamo pa jih v prostore, kjer je manj kot 15 stopinj Celzija.

Kadar pozno jeseni ali pozimi naberemo veje sadnega drevja ali grmovnic z že nastavljenimi cvetnimi popki, jih na spodnjem koncu (v višini centimetra ali dveh) razpolovimo in s tem povečamo površino, skozi katero lahko srkajo vodo.

Če kdaj želite podaljšati obstojnost cvetju, ki opazno izgublja svežino, si lahko pomagate s trikom z vročo oz. toplo vodo – konice cvet­nih stebel za nekaj sekund namočite vanjo, nato pa stebla prirežite in postavite v vazo s svežo hladno vodo. Uspešnost osvežitvene metode je odvisna predvsem od tega, v kak­šni fazi zrelosti je cvetje – če je že bolj pri koncu, mu noben trik ne bo več pomagal. Nasploh velja, da cvetje, potem ko stebla pravilno prirežemo, postavimo v toplo vodo. To namreč spodbuja cirkulacijo v prevodnem sistemu rastlin in jih osveži.

Šopek iz vrta ali narave

Seveda lahko cvetje naberemo tudi v svojem vrtu in šopek naredimo sami, če le imamo malo smisla za oblikovanje. Če uživamo v nabiranju rastlin v naravi, smo pozorni le, da ne trgamo tistih, ki so zavarovane. Sama pogosto ustvarjam s cvetjem z domačega vrta, ki mi ponuja nešteto možnosti za manjše ali večje šopke, včasih pa je za poživitev prostora dovolj tudi en sam cvet v vazi.

Poletje je čas, ko je cvetlic na pretek in je samo od naše domišljije odvisno, kaj bo nastalo. Zelo uporabna so socvetja plahtic (Alchemilla sp.), ki ostanejo sveža tudi do dva tedna, zanimiva je na primer kombinacija z vrt­nico. Šopke rada sestavljam tudi iz cinij (Zinnia sp.), ki so izredno hvaležno in obstojno rezano cvetje, in enodnevnih lilij, maslenic (Hemerocallis sp.), pri katerih že ime pove, da so kratkega veka. Če redno odstranjujemo odcvetele cvetove, se vsak dan odpirajo novi. Podobno se dogaja pri gavri (Gaura sp.), ki je s svojimi oblaki drobnih belih cvetov v obliki metuljčkov izredno dekorativna. Zelo obstojna so tudi socvetja hermelik (Sedum spectabile, S. telephium), ki jih lahko skupaj z rdečelistno okrasno travo (Imperata 'Red Baron') in listi bergenije združimo v krasen poznopoletni šopek.

Pri oblikovanju si lahko pomagamo tudi s pripomočkom, kot je lesen kolobar na fotografiji. Položimo ga na okrasni lonec, ki smo ga napolnili z vodo, nato pa skozi luknje v njem potikamo posamezne cvetove in ustvarimo zanimiv šopek.

Vsekakor pa za vsak odrezan cvet, kljub še tako dobri oskrbi, pride čas za slovo – cvetje nas ravno s to značilnostjo spominja na svojo krhkost in minljivost, skupno značilnost vseh živih bitij. Kljub temu si z njim popestrimo in obogatimo sleherni dan, si vanj pričaramo barve, stik z naravo, hkrati pa napolnimo dušo.