Čeprav se bomo tokrat bolj osredotočili na rastline, konkretneje na kombinacije zelnatih trajnic in sezonskih lepotic, je vredno omeniti, da je že sam izbor cvetličnih posod izjemno pomemben. Nekateri že pri gradnji upoštevajo željo po zidanih cvetličnih koritih, ki so povsem vpeta v arhitekturo zgradbo. Seveda pa lahko takšne površine uredimo tudi poz­neje. Vodilo naj nam bo čim manj različnih materialov, največkrat je dovolj eden. Tudi glede oblik bodimo zadržani in se raje odločimo le za okrogle ali le pravokotne lonce oziroma korita. Na majhnem balkonu izkoristimo ograjo in nanjo obesimo oziroma pripnimo klasična okenska korita, na voljo pa so tudi posebni lonci, ki se usidrajo na vrh ograje.

Pri zakrivanju pogledov največkrat pomislimo na oporo in vzpenjavke ter morda kakšno grmovnico ali drobno drevesce, dejansko pa je na voljo veliko drugih, še bolj raznolikih in zanimivih rastlin. Čudovito pregrado ustvarjajo višje okrasne trave. V ta namen bomo uporabili kitajske trstikovce ali miskante, ki so odporni tudi na močnejši veter. Malce nižje ali bolj prosojne so še stožke (Molinia sp.), šašulice (Calamagrostis sp.), perjanke (Pennisetum alopecuroides, P. setaceum) … Bolj barvita možnost so enoletnice: sončnice (Helianthus annuus), kloščevec (Ricinus communis), kleome (Cleome hy.), kozmeje (Cosmos hy). Ob tem je treba poudariti, da zaradi vetra večina nežnejših visokih zelnatih rastlin potrebuje vsaj nekaj opore. V polet­nem času nam prav pridejo tudi posodovke, kot so oleandri in agapanti.

Pri mešanih zasaditvah si dajmo duška. Možnosti zasaditev ali samo s trajnicami ali samo s sezonskim cvetjem je neskončno, najboljši rezultati pa so v kombinaciji obojih. Eden boljših pristopov je, da si ustvarimo osnovo z okrasnimi zelnatimi trajnicami, ki poskrbijo za teksturno, strukturno raznolikost in po možnosti še zimzelenost. Izberemo predvsem takšne z lepimi listi, ki bodo delovali kot odlična podlaga. Pri barvnem naboru pazimo, da nam bo vsaj nekaj let omogočal želene barvne kombinacije s sezonskimi rastlinami. Slednje naj prevzamejo predvsem vlogo poudarkov, saj so večinoma bogato in predvsem dolgotrajno cvetoče.

Poglejmo si primer. Od trajnic so v trendov­ski zelenorumeni barvi hakonska trava (Hakonechloa macra); šaš (Carex 'Everillo'), tiarela (Tiarella hy.), okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia 'Aurea') ter v svetlo zeleni praprot glistovnica (Dryopteris erythrosora). Od neprezimnih rastlin robove prekrivata muehlenbeckia s skoraj okroglimi listi in trava Agrostis stolonifera s suličastimi. Na to zeleno podlago so vključene oranžno- in rumenocvetoče sezonske cvetlice, kot so gomoljne begonije in lepe očke, oranžne do oranžnorjave odtenke pa dodajo še okrasne koprive in trajna iskrivka Heuchera 'Marmalade'. Naslednje leto se lahko mirno preusmerimo k belocvetočim rastlinam, ki bodo z rumenozelenimi odtenki trajnic ustvarile bolj svežo podobo. Taka zasaditev bo odlično uspevala na severni ali vzhodni strani zgradbe, kjer vlada svetla senca oziroma sonce sije le krajši del dneva.

Na žgočem soncu ne pozabimo na dišavnice, ki bodo v vročini oddajale eterična olja. Sivkam, šetrajem, žajbljem in timijanom lahko dodamo še trajnice, kot so hermelike, nizke homulice, sinjezelene bilnice (Festuca glauca), krvavordeče krvomočnice (Geranium sanguineum), sončeca (Helianthemum hy.), kokarde (Gaillardia hy.), od sezonskih pa gav­re, asteriskus, dišeče pelargonije, portulak, lantano, vinko …

Da ne bo pomote, tudi na tem področju ostaja možnost za bolj minimalistične pristope. Lep učinek dosežemo, če posamezno cvet­lično posodo zasadimo le z eno vrsto ali sorto rastlin. Tako lahko v en lonec posadimo pušpan, v drugega hakonsko travo, v tretjega bršljan ali katero od mnogih sezonskih rastlin. Včasih je celo najbolje, da se omejimo samo na eno vrsto rastlin, vse je odvisno od želja in arhitekturnega značaja zgradbe.