Starodavne kulture so zimzelenemu rastlinju pripisovale posebno življenjsko moč, zato je v obredih povezano z zimskim obratom sonca, ki je za človeka pomenil vrnitev iz otrplosti v življenje. Zeleno drevo, simbol življenja, upanja in veselja, je pozneje postalo del krščanskega božičnega obredja. Če bi radi poleg simbolike običajev otrokom predali tudi vzgojno sporočilo, letos skupaj z njimi razmislite, kakšno smrečico si želite, da bi bili čim bolj prijazni do okolja. Je boljša prava ali plastična? Iz česa je narejeno plastično drevesce? Od kod prihaja in kje bo pristalo, ko bo odslužilo svojemu namenu? Je prav, da se drevca sekajo, ali se je bolje odločiti za rastočo smrečico v loncu, morda celo takšno, ki jo je mogoče najeti in jo po praznikih odpeljejo v prijaznejše razmere? Mi smo poskušali ta vprašanja razjasniti v pogovoru z Marijo Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije, Vladimirjem Planinškom iz drevesnice Omorika in Jernejem Margonom iz drevesnice Štivan.

Od gosjih peres do plastike

Umetne smrečice so se prvič pojavile proti koncu 19. stoletja v Nemčiji kot eden izmed odgovorov na pretirano izsekavanje tamkajšnjih gozdov. Zelo priljubljene so izdelovali iz zeleno pobarvanih gosjih peres, ovitih z žico, iz katere je bila narejena osnovna oblika smrečice. Umetnih drevesc se je sloves do okolja prijazne izbire v nasprotju s pravimi oprijel predvsem konec 80. let 20. stoletja, ko so plastična začela hitro izpodrivati iglavce iz gozda ali namenskih nasadov. Dolgo veljavna mantra je bila, da z izbiro plastičnega drevesca ohranimo pri življenju pravo smrečico, ki s fotosintezo zmanjšuje delež ogljikovega dioksida v zraku; takšno stališče so zagovarjali tudi mnogi v znanstveni sferi.

Zdaj, ko se k okoljskemu odtisu izdelka, ki ga pretežno predstavlja izpust ogljikovega dioksida, všteje raba vse energije, tako tiste za pridobivanje surovin, izdelavo kot prevoz dobrine do kupcev, je dokazano, da so plastične smrečice slaba izbira. PVC, material, iz katerega so narejene, pridobivajo iz nafte ob veliki porabi energije in vode, domnevno pa vsebuje tudi ostanke težkih kovin. Življenjska doba plastičnih smrečic je ocenjena na približno 16 let. Zdaj je njihova največja proizvajalka Kitajska. Iz te države na drugem koncu sveta pride tudi večina plastičnih smrečic, ki so naprodaj v slovenskih trgovinah. Povsem drugačen je seveda oglični odtis umetnih smrečic, izdelanih iz lesa, kartona in drugih enkrat že uporabljenih materialov, posebno če jih je lahko reciklirati.

Posekane smrečice

Na slovenski trg prihajajo v predbožičnem času posekane smrečice in jelke iz dveh virov: iz Slovenije in s severa Evrope, kjer imajo velike nasade iglavcev, gojenih prav za ta namen. Po besedah Marije Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je večina pri nas posekanih prazničnih smrečic s Kočevskega, predvsem z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje čistih. Zanimalo nas je, koliko bo na letošnji posek vplivala katastrofalna škoda, ki jo je v gozdovih povzročil žled. »Žled na letošnji posek smrečic ne bo imel bistvenega vpliva, pričakujemo podobnega kot v prejšnjih letih, saj so bili kočevski gozdovi v žledolomu manj poškodovani, poleg tega je odstranjevanje smrečic z zaraščajočih se površin tudi v strokovnem interesu skrbnikov gozda. Smreka kot vrsta se namreč zelo dobro pomlajuje, na dodatnih nižinskih površinah si je ne želimo, saj to niso njena avtohtona rastišča, zato je na njih bolj dovzetna za obolevanje in podlubnike. Število posekanih drevesc bo bolj narekovalo povpraševanje. To se je v zadnjih 15 letih pospešeno zmanjševalo zaradi izbire uvoženih iglavcev, priljubljenih zaradi bolj košate rasti in iglic, ki se pri teh vrstah tudi veliko manj osipajo,« pravi. Zadnja leta se je prodaja domačih drevesc ustalila na približno 24.000. Pri nas se za božično-novoletni okras sekajo smrečice, jelke izjemoma, ker se v naših gozdovih ne pomlajujejo dobro. V generalni odločbi zavoda za gozdove so kot okrasna drevesca opredeljene smrečice, visoke do tri metre, ki v prsni višini nimajo premera debla več kot 10 centimetrov, za posek večjih pa je potrebna posebna odločba.

Nalepke, ki potrjujejo, da je bila smrečica posekana v skladu s pravili in odločbo, so letos modre, zavod jih je že natisnil in jih 50.000, da bi jih bilo povsod dovolj, razdelil pristojnim revirnim gozdarjem. Potrebujejo jih tako lastniki gozda, ki bodo nekaj smrečic posekali zase, kot tisti (s prijavljeno dopolnilno dejavnostjo na kmetiji), ki jih nameravajo prodajati. Prvim posek do 25 drevesc za lastno uporabo dovoljuje generalna odločba zavoda, a si morajo pri gozdarju vseeno priskrbeti nalepke in imeti drevesca med prevozom označena, drugi morajo za individualno odločbo zaprositi. »Ozaveščenost kupcev si prizadevamo izboljšati z informiranjem, da prihajajo v Sloveniji posekana drevesca s takšnih rastišč, na katerih ni bila narejena okoljska škoda, poleg tega njihovega ogljičnega odtisa ne obremenjuje poraba goriva za transport z drugega konca Evrope,« povzame Marija Kolšek.

Drevesca v loncu

Transport običajnih dobrin in izdelkov na nerazumne daljave je sploh eno največjih bremen današnje trgovine. Težji ko je izdelek in več kilometrov ko bo prepotoval, bolj bo obremenil okolje. To velja imeti v mislih tudi pri tehtanju, ali naj v dnevno sobo postavimo živo smrečico, jelko, brin in druge iglavce domačega ali tujega izvora, ki jih trgovci ponujajo kot božično-novoletna drevesca. Če se nagibamo k odločitvi za drevesce v loncu, bo zanj najbolj prijazno, če bo okrašeno stalo zunaj, v razmerah, ki bodo čim bolj podobne tistim, v katerih je bilo ulončeno, da ne bomo zmotili njegovega naravnega ritma rasti. Če ga želimo pozneje presaditi v vrt, je to najbolje storiti na pomlad, ki je idea­len čas za sajenje iglavcev.

»Danes so se prazniki zelo razpotegnili, z okraševanjem drevesc vred, medtem ko so se nekdaj krasila na božični večer in se drugega januarja pospravila. Tolikšen čas v stanovanju ob ne previsoki notranji temperaturi zdržijo tudi iglavci v loncu in jih lahko potem brez večje škode postavimo ven,« pravi Vladimir Planinšek iz drevesnice Omorika z Mute. »Rastoča smrečica se namreč na visokih temperaturah zbudi iz zimskega mirovanja, začnejo se odpirati popki, in če začne odganjati, je zelo malo možnosti, da bo preživela vrnitev na prosto. Zato mora biti v stanovanju res čim krajši čas, pri temperaturi do 20 stopinj Celzija,« opozori sogovornik.

Po njegovih besedah je pri božičnih drevescih v loncu najpomembneje, da so gojena prav za ta namen in da jih iz tal pravočasno presadijo v lonec. Če gojitelji to naredijo že spomladi, pri čemer ostanejo ulončena na prostem, so do jeseni že dobro vraščena. V posodi uspevajo le, če jim drevesničar pred presaditvijo v tleh spodrezuje koreninski sistem. »Če pri mladih drevesih to delamo vsako leto ali vsaj na dve, jih namreč prisilimo, da se koreninski sistem skoncentrira in se bolj razraste v tesnem predelu, ki smo mu ga namenili. Če bi to začeli početi šele pri drevesu, ki je visoko meter in pol, pa je velika verjetnost, da se bo – ne le v loncu, tudi rastoče v tleh – posušilo.« Mimogrede, takšen postopek uporabljajo drevesničarji pri vzgoji vseh dreves, ki so namenjena za prenos drugam.

Tistim, ki bi radi letošnje božično drevesce v loncu uporabili tudi prihodnje leto, Vladimir Planinšek priporoča, da ga po praznikih zakopljejo na vrt kar s posodo vred (to je primerno predvsem za manjša drevesa). S tem bodo preprečili pretirano izsuševanje, drugo leto pa ga bodo preprosto izkopali. Drugače morajo seveda poskrbeti za redno zalivanje.

Jernej Margon iz drevesnice Štivan iz Prestranka opozori, da moramo z ulončenimi novoletnimi drevesci ravnati podobno kot s sobnimi rastlinami, redno jih moramo zalivati, skrbeti, da ne bodo blizu grelnih teles in da bo zračna vlaga v prostoru čim višja. Opozori, da iglavci, ki med prazniki v stanovanju odženejo, ne smejo takoj na prosto, saj bi bil to zanje hud šok. Zaradi porušenega sistema vegetacije jih je treba v rastlinjaku postopoma prilagajati na običajne razmere, potem pa traja leto ali dve, da si, posajeni na prostem, opomorejo.

-----

Oskrba posekane smrečice

Posekano oziroma odrezano smrečico je najbolje čim prej postaviti v podstavek, v katerega je mogoče naliti vodo, svetuje Marija Kolšek. Ravnamo podobno kot z rezanim cvetjem. Odrežemo okrog petcentimetrski del debelca, s čimer sprostimo prevodne žile v njem. Če vodo redno dolivamo in pazimo, da drevesce ne stoji v bližini ogrevalnih teles, lahko zadržimo osipanje iglic tudi za nekaj tednov. Po praznikih jo skurimo v peči ali razrezano odnesemo v zabojnik za zeleni odpad.