Poslovil se je botanik Vladimir Ravnik

Poslovil se je botanik Vladimir Ravnik

Dr. Vladimir Ravnik ni bil samo starosta slovenske botanike, ki je štirideset let poučeval botaniko na Biotehniški fakulteti, ampak tudi eden redkih strokovnjakov na botaničnem področju, ki svoje znanje o rastlinah zna preliti v umetniško risbo. Prav po svojih upodobitvah, monografijah o slovenski flori, ilustracijah za prvo rastlinsko serijo znamk v samostojni Sloveniji z naslovom Cvetje Slovenije, ter poljudnih člankih, med njimi so bili najbolj odmevni o kukavičevkah, je postal znan tudi široki javnosti. Poslovil se je v 93 let, vse do pozne starosti je s svojimi upodobitvami sodeloval pri ključnih botaničnih delih, ki predstavljajo slovensko floro.

Pred štirimi desetletji je utemeljil obstoj posebne vrste kukavičevk, omejene samo na Kamniške Alpe in del Karavank, kamniško murko. Naravna rastišča kukavičevk namreč niso omejena le na oddaljene, eksotične dele sveta, približno tristo vrst jih raste v Evropi, od tega po doslej odkritih rastiščih 76 tudi v naših krajih. Profesor Ravnik jih je po štiridesetletnem proučevanju leta 2002 popisal v knjigi Orhideje Slovenije, ki je izšla pri Tehniški založbi Slovenije, opremljeni s slikovnim in fotografskim gradivom, ki dobro prikazuje skupne značilnosti, a hkrati priča o neverjetni pestrosti njihove zunanje podobe. Vendar to najbrž ni dokončno število, je opozarjal profesor, nekaj je še križancev z minimalnimi razlikami, vedno pa je mogoče odkriti tudi kako rastišče z novo vrsto. Opozarjal je tudi, da divjerasle orhideje v Sloveniji najbolj ogroža gnojenje rastišč, predvsem travnikov, z naravnimi in umetnimi gnojili, saj uniči prijateljsko glivo, in opuščanje košnje, saj potrebujejo na travnikih veliko svetlobe, gosto in neurejeno rastje pa jih zaduši. O tem smo se z njim pogovarjali v prispevku Zapeljiva medena ustna, ki je bil v tiskani izdaji Dela in dom objavljen leta 2007.

Zadnja od njegovih samostojnih knjig je izšla leta 2010 pri založbi Narava. Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin, strokovno in poznavalsko tehten priročnik z izborom 220 avtorskih akvarelov, ki zaradi svoje nazornosti pripomorejo k boljši prepoznavnosti rastline kot fotografija. Strokovna javnost dr. Ravniku priznava, da je celo v svetovnem merilu med redkimi botaniki, ki znajo svoje znanje o rastlinah preliti v umetniške risbe. Vlado Ravnik je večkrat pojasnil, da so njegovi akvareli nastajali po živih »modelih«: vsako posamezno rastlino je nabral v naravi, za kar je moral poznati njeno rastišče in čas cvetenja in biti ob pravem času na pravem mestu. Hitro jo je odnesel domov in jo  za risalno naslikal ob primerni dnevni svetlobi. Če mu je cvetlica prej ovenela, je moral po novo, pa tudi sliko je moral začeti slikati na novo.

Poleg kukavičevk je raziskoval tudi sistematiko nekaterih drugih rastlin, med drugim oblike črnega teloha pri nas. S Sodeloval je pri vseh štirih izdajah določevalnega ključa Mala flora Slovenije kot avtor in kot ilustrator. V prvih treh izdajah je obdelal družino kukavičevk in pripravil ključe za 33 rodov. V ključu iz leta 1999 je več kot 700 njegovih ilustracij.

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE