Okrasni sroboti: Noge v hladu in vlagi, glava na soncu

Okrasni sroboti: Noge v hladu in vlagi, glava na soncu

Če bi iskali cvet, ki bi se po lepoti lahko kosal s cvetom vrtnice, je to cvet srobota. Vendar v čudovitem svetu vrtov ni prostora za tekmovanje ali ljubosumje med njima. Je le sodelovanje, občudovanje in podpora.

Rod srobotov, ki šteje najmanj 300 vrst, spada v družino zlatičnic, v kateri najdemo tudi potonike, ostrožnike in zlatice. Vse se v razmerah, ki jim ustrezajo, pokažejo v najlepši luči. Oprostite, v obleki s cvetovi. In če velja, da obleka naredi človeka, potem lahko tudi okrasni srobot »naredi vrt«. Ker pa se brezglavo nakupovanje nikoli ne obrestuje, se moramo tako obogatitve svoje garderobe kot oblikovanja vrta lotiti po pameti in ne v zanosu navdušenja, ki nas prevzame ob pogledu na cvetoče srobote v vrtnarijah.

Izbira rastline

Že pred nakupom rastline se vprašajmo, kako jo bomo uporabili. Morda bi radi prekrili nelepo steno hiše ali zakrili neljub pogled. Potem se odločimo za hitro rastoče sorte, ki imajo sicer manjše cvetove, zato pa izjemno bogato cvetijo. Za ta namen se največkrat uporablja Clematis montana, ki cveti od maja do junija, cvetovi rožnate barve v premeru merijo do pet centimet­rov. Zelo primeren je tudi za sobivanje z drevnino. Ustvarjanje zanimivih barvnih kombinacij je z okrasnimi sroboti mačji kašelj, saj se ponašajo s pravo mavrico barv; od bele prek rumene, rožnate, rdeče do vijoličaste in modre. Cvetijo lahko od pomladi do jeseni. Temnejše sorte so žametnega videza, velikokrat imajo po sredi cvetnih listov temnejšo ali svetlejšo progo, prašniki so večinoma rumene barve. V tem­nejših predelih vrta takšni sroboti ne bi prišli do veljave, za te kotičke raje izberimo svetle barve. Cvetovi nekaterih sort lahko dosežejo velikost tudi do 20 centimetrov v premeru in nas s svojo lepoto rezveseljujejo tri do štiri dni. Na sončne predele tako sadimo temnejše sorte, za severne lege pa izberemo križance bledih barv, katerih nežni odtenki zaradi sonca ne bodo zbledeli, ampak bodo prinesli svetlobo. Pomembno je tudi vedeti, koliko lahko rastlina zraste, saj se nekatere lahko povzpnejo celo 15 metrov v višino. Večina seveda ni tako visokorasla.

Nakup in sajenje

Vedno poiščimo rastlino, katere videz je zdrav in ima krepko steblo. Najboljša meseca za sajenje sta jeseni oktober in november ali pa zgodnja pomlad. Ker nas vrtnarska mrzlica največkrat zagrabi na pomlad, ko se vrt prebuja, izberimo rastlino, ki ima v listnih pazduhah lepo oblikovane debele brste. Doma pa ji moramo dati vse potrebno za uspešen začetek lahko tudi več deset let dolgega prijateljstva. Najraje ima apnenčasto prst, uspeva v vsaki dobri vrtni zemlji, uživa pa v globoki in dobro pognojeni vlaž­ni prsti. Sadimo jo v jamo, ki naj bo dvakrat širša in dvakrat globlja od lonca, v katerem je bila kupljena rastlina. Pred sajenjem jo je dobro namakati vsaj eno uro v vedru vode, če pa je bila v loncu z mešanico peska in šote brez prsti, jo pustimo v vedru čez noč.

Rastlino postavimo v jamo globoko, vsaj 10 cm pod rob; tako se bodo nove korenine in poganjki razvili tudi pod ravnjo tal. Glavno steblo mora biti pritrjeno na podporni količek, ki ga odstranimo šele, ko začne rastlina odganjati. Ne smemo pa pozabiti rastišča odmakniti od stene ali drevesa (najbolje cca. 60 cm), ki bi drugače rastlini jemala vlago in hranilne snovi. In še nekaj. Rastlino je treba skrbno in pogosto zalivati, poleg tega ne smemo pozabiti, da za svojo pot navzgor potrebuje oporo, okoli katere se ovije z listnimi peclji. Pri drevesu s tem nimamo težav, tudi pri vrtnicah ne, da pa se bo naš lepotec vzpenjal ob steni ali drugi ravni površini, moramo poskrbeti z žico ali mrežo. In to seveda malo odmakniti, da bo lahko ovil liste okoli žice.

Ima pa naš srobot posebno zahtevo, če hočemo, da se pokaže v najlepši obleki. Noge ima rad na hladnem in vlažnem, glavo pa na soncu. Zato mu noge spomladi zastiramo z lubjem ali slamo, pozimi pa s šoto, ki ga bo varovala pred mrazom in izsušitvijo. Še lepše bo, če mu bomo okoli nog zasadili primerne vrtne spremljevalke. Ali smo s tem naredili vse, da bo lepo uspeval leta in leta? Veliko napako bi naredili, če bi nanj pozabili. Kot vsak lepotec potrebuje vsako leto nego. In sicer z dodatnim gnojenjem in tudi zalivanjem. Če to zanemarimo, se bo kujal in vsako leto zmanjšal število in velikost cvetov. Ravno zaradi teh zahtev se sama nisem nikoli odločila, da bi ga gojila kot posodovko. Čeprav je lahko čudovit okras vsake terase ali balkona in kot magnet pritegne pogled. V posodi bi lahko gojili katerikoli srobot, vendar so za takšno sajenje primernejše manjše sorte.

Obrezovanje ni bavbav

Obrezovanje neposredno vpliva na cvetenje. Ni pa to nepremostljiva težava, zaradi katere bi se odpovedali kraljici plezalk, kakor srobotu marsikdo ljubkovalno reče. V vrtnarijah z rastlino dobimo tudi listek z navodili (sama ga kar zapičim v zastirko za kakšno leto ali dve). Drugače pa lahko srobote razdelimo v tri skupine glede na zahteve po obrezovanju. V prvi so botanične sorte, ki jih ni treba redno obrezovati, razen za lepšo rast in pomladitev (sem spada največkrat uporabljeni C. montana). Če že, potem to naredimo po cvetenju. V drugi skupini so zgodaj cvetoči križanci, ki cvetijo na starem lesu najprej konec junija, potem pa sledi še eno manj obilno cvetenje. Te obrežemo februarja ali marca do najbolj zdrave dvojice brstov. V tretji skupini so tisti, ki cvetijo pozno in razvijejo cvetove na mladi rasti tekočega leta (C. jackmanii, C. viticella, C. texensis ter vsi njihovi kultivarji in križanci, tudi vsi velikocvetni križanci, ki cvetijo pozno poleti). Vsa stara rast vsako leto sama odmre in jo preprosto porežemo od januarja do marca na višino 15 do 30 cm nad zemljo.

So tudi težave

Nočna mora vsakega lastnika vrta je srobot­na ovenelost, ki napade predvsem velikocvetne križance. Zdrava rastlina kar naenkrat omahne in umre. Če se nam to zgodi, nam ne sme zastati srce, ampak porežemo odmrlo steblo in ga zažgemo. Nato poskrbimo, da so korenine vlažne, hladne in dobro nahranjene. Verjetnost, da bo rastlina spet odgnala, je večja, če smo jo posadili globoko, z delom stebla pod zemljo. Včasih ne odžene več v tem letu, ampak šele v naslednjem. Ovenelost lahko napada rastlino več let zapored. Moj 'The President' se je (in jaz z njim) z njo bojeval štiri leta, a nazadnje zmagal. Nadloga so lahko tudi polži, ki nadvse ljubijo mlade poganjke, in strigalice. Je pa to del življenja na vrtu, zato nikar ne izgubljajmo živcev.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE