Zaradi žleda je v slovenskih gozdovih poškodovanih dreves za približno sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Toliko bi je iz gozda lahko pospravili, odpravljanje posledic žledu z izsekovanjem in odvažanjem lesa pa se je že začelo. Ponekod so se v sestoje, kjer je poškodovana večina dreves, zlasti iglavcev, že zagnali težki harvesterji, ki v nekaj »potezah« odrežejo drevo, z debla veje, hlod pa odložijo na kup ali na forvarderja, odgovornega za odvoz. Za temi težkimi stroji praviloma ostajajo goloseki in tla, razrita kakor po tankovskih vajah.

Naravovarstvenikov pa ne skrbijo le ogolele površine, pomendrana kraška tla in pretirana gradnja novih vlak v še redke manj dostopne in zato bolj ohranjene gozdove, ampak tudi, ali bodo lastniki in delavci v gozdovih poskrbeli tudi za živalske vrste, katerih preživetje je odvisno od mrtvega lesa, lesa, ki ostane v gozdu in je prepuščen naravnemu procesu razgradnje. Opozarjajo, da so že zdaj zaradi intenzivnega gospodarjenja predvsem v javnih gozdovih nekatere vrste (na primer belohrbti in triprsti detel ter nekatere vrste hroščev) ogrožene ali celo zdesetkane, pretirano »očiščenje« gozdov pa bi njihove življenjske razmere še poslabšalo za desetletje vnaprej. Prepričani so, da je sanacija škode v gozdovih s spravilom poškodovanega drevja upravičena le, če gre za gozdove iglavcev, predvsem smreke in če je zaslužek s prodajo lesa večji od stroškov sečnje in spravila.

O izjemnih sposobnostih listavcev in kam s sečnim odpadom, preberite v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.