Kurkuma je tesna sorodnica ingverja, enako cenjenega zaradi zdravilnosti podzemnih rizomov. Doma je v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije, danes je največ gojijo na jugu Kitajske, v Indiji in v Indoneziji. Znanih je najmanj 65 vrst, z različnimi barvami in dekorativno vrednostjo cvetov, širino listov in višino rasti. Vir začimbe kurkuma, ki jo odlikuje zdravilni kurkumin, je vrsta Curcuma longa, katere listi bodo marsikoga spomnili na kale. Cvet, zaradi katerega je kurkuma priljubljena okrasna rastlina – v Aziji ji pravijo tudi siamski tulipan – je v resnici niz živobarvnih ovršnih listov in šele bližnji pogled razkrije, da se pri njihovem dnu skrivajo zasnove cvetkov ali pa izmed njih že kukajo drobni beli, rožnati, modrikasti, pri nekaterih vrstah celo oranžni cvetki. Kurkuma longa zraste približno meter v višino.

Kot okrasne rastline so najbolj cenjene vrste Curcuma elata, Curcuma australasiaca in Curcuma alismatifolia. Občasno so tudi v nekateri naših vrtnih centrih in pri specializiranih prodajalcih naprodaj kot lončnice ali kot podzemni rizomi, iz katerih bo pognala rastlina. Kurkuma potrebuje za razvoj nadzemnega dela vsaj 15 stopinj Celzija, raje več, zato jo gojimo v loncu. Rizom posadimo v dober substrat, ki mora biti vedno vlažen (voda ne sme zastajati), in lonec postavimo na toplo. Najprej se bodo pojavili listi, ki jim bodo sledili močni "cvetovi". Rastlina potrebuje zelo svetlo mesto, vendar ne sme biti na neposrednem soncu. Poleti je lahko posodovka na prostem, pred jesensko ohladitvijo pa jo prestavimo v notranje prostore. Do zime jo postopoma nehamo zalivati in gnojiti, da ji omogočimo zimski počitek. V tem času je na lahko temnejšem in hladnem mestu, kjer temperatura ne sme pasti pod pet stopinj Celzija, najverjetneje se ji bo posušila večina listov, vendar bo rastlina spomladi spet odgnala.

Sorte, ki so naprodaj kot okrasne rastline, niso primerne za prehrano.