Ko zacveti puščava
Atacama, puščava v severnem delu Čila ter južnem delu Peruja, velja za eno najbolj suhih območjih na Zemlji. Kljub temu pa je bila v nekaterih delih letos marca v enem samem dnevu deležna toliko padavin, kot jih je tu zapadlo v zadnjih 14 letih. Suha, opustela pokrajina kot brez življenja se je zato v nekaj mesecih spremenila v cvetočo puščavo, ki je kar kipela od barv. Sicer znani pojav, ki na tri do osem let sovpade s cikličnim pojavom El Niño, je bil na pomlad, ki na južni polobli zdaj prehaja v poletje, ekstremen kot že 40 ali 50 let ne.
Na območju, ki je zažarelo v spektakularnih barvah cvetov čilskih zvončnic, endemičnih rdečih levjih šap (Bomarea ovallei) in neštetih drugih cvetic so speči gomolji in korenike leta dolgo čakali na priložnost. Ob obilici vlage so začeli pospešeno kaliti in pokrajino spremenili v fantastične vzorce barvnih kombinacij ali enobarvne planjave milijonov cvetov. V puščavi, v kateri Nasa zaradi najbolj suhih razmer na našem planetu med drugim preizkuša inštrumente, namenjene uporabi v vesolju, se je zaradi cvetic za 40 odstotkov povečal turistični obisk.
Z imenom El Niño vremenoslovci označujejo ciklično otoplitev morske vode Pacifika, ki jo tok iz tropskih delov oceana prinese k zahodni obali Južne Amerike in ki zaradi okrepljenega izhlapevanja vode vsakih nekaj let pod gorsko verigo Andov povzroči obilne padavine. Pojav vpliva tudi na podnebne sisteme na drugih delih našega planeta. Znanstveniki domnevajo, da postajajo ustaljeni vremenski vzorci, kakršen je El Niño, zaradi globalnega segrevanja Zemljinega ozračja čedalje bolj nepredvidljivi.
