Do hitrejšega okrevanja gozdov z računalništvom in vizualizacijo

Do hitrejšega okrevanja gozdov z računalništvom in vizualizacijo

Raziskovalci mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) so razvili simulator zaraščanja pokrajine ForestMAS. Orodje omogoča spremljanje zaraščanja pokrajine, s čimer željo raziskovalci prispevati k hitrejšemu okrevanju gozdov po škodi, ki jo lahko povzročajo vremenske ujme, kot so denimo žled, gozdni požari ali posegi človeka, je povedal Simon Kolmanič s FERI.

Simulator v projektu z naslovom Presoja in optimizacija načrtovanja nege mladega gozda v Sloveniji predstavlja osnovo za ugotavljanje, ali se lahko vrzeli v slovenskih gozdovih, ki so nastale po žledolomu, zarastejo. S pomočjo simulatorja želijo ugotoviti, ali je semenskih dreves v bližini vrzeli dovolj, da se le-te v želenem času zarastejo same od sebe, ali pa je potreben poseg z gozdarskimi ukrepi, je pojasnil Simon Kolmanič.

Raziskovalci v projektu sodelujejo z Oddelkom za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete, ki bodo uporabniki omenjenega orodja.

Simulator omogoča spremljanje zaraščanja tako v vizualni obliki kot tudi s pomočjo statistik, pri čemer simulator odlikujejo realistični modeli dreves z visoko stopnjo podrobnosti, generiranih v realnem času. To uporabniku omogoča tako klasičen pokrajinski pogled kot tudi sprehod skozi navidezni gozd ter preprosto obliko upravljanja z gozdom, kjer se uporabnik med drugim lahko odloča tudi za posek katerega od dreves.

Prvotno so simulator razvili z namenom prikaza zaraščanja kmetijskih zemljišč, kar je še posebej v severovzhodnem delu Slovenije pereč problem, je dejal Kolmanič. Simulator so s pomočjo gozdarjev validirali na področju Mozirske požganije, ki jo je pred 60 leti v celoti uničil gozdni požar.

Po besedah vodje projekta Jurija Diacija z biotehniške fakultete smo v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih priča zmanjševanju izvajanja nege mladega gozda. Hkrati se povečuje obseg sečenj, ujme, bolezni in žuželke pa zaradi okoljskih sprememb gozdove še dodatno razgaljujejo.

"Mlad gozd, ki nastaja, je potrebno usmerjati oz. negovati, da bi lahko čim prej zopet opravljal okoljske storitve - nas varoval pred plazovi in poplavami, lastnikom pa omogočal ustrezen dohodek iz gozda," je poudaril Diaci.

Simulator razvoja gozda po njegovih besedah omogoča dolgoročen vpogled v razvoj gozda po ujmi. "Model upošteva vrsto ekoloških dejavnikov, ki jih ekspertna ocena težko zajame, poleg tega so dolgi časovni horizonti za naš um težko predstavljivi."

S pomočjo modela se gozdarji lažje odločijo za vrsto potrebnih gozdnogojitvenih del. "Na primer, na strmih prisojnih površinah na karbonatni podlagi lahko pričakujemo počasno naravno pomlajevanje zaradi erozije in suše. Model nam prikaže konkretne kvantitativne podatke o mladju in njegovem razvoju. Potem se lažje odločimo ali je potrebna saditev in nega mladega gozda."

V sklopu projekta bodo raziskovalci z mariborske fakultete pripravili tudi uporabnikom prijazen vmesnik, ki bo omogočil uporabo modela tudi v praksi, je še povedal Diaci.

Simulator obrezovanja dreves

Poleg simulatorja zaraščanja pa so raziskovalci na FERI v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izdelali tudi učno aplikacijo za obrezovanje jablan, ki temelji na simulaciji odziva dreves na rez. Poimenovali so jo EduAPPLE, ki pa jo še izpopolnjujejo.

S pomočjo simulatorja se lahko posameznik uči, kateri rezi so najbolj primerni za optimalno rast drevesa oziroma slednje oblikujejo v ustrezno vzgojno obliko. "Če se učimo na drevesu, se učimo na napakah, napake pri sadnem drevju pa lahko dolgoročno vplivajo na to, kakšen bo pridelek in koliko ga bo," je povedal Kolmanič.

"Naš dolgoročni cilj je, da bi naredili virtualnega svetovalca, ki bi človeku vedel svetovati, katero vejo je potrebno obrezati za to, da bo dobil največji učinek. Na ta način bi lahko tudi zmanjšali število pesticidov ter pripomogli h kvalitetni in zdravi lokalno pridelani hrani."

S tem namenom že tri leta potekajo poskusi v sadovnjakih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, na podlagi katerih bo razvit učinkovit model rodnosti, z njimi pa bodo lahko validirali tudi točnost trenutnega modela rasti. Žal so ti poskusi dolgotrajni, saj je odziv drevesa viden šele po enem letu.

Zaenkrat je simulator prosto dostopen na spletu, za vse, ki jih ta problematika zanima, ponuja pa tudi možnost uporabe kot pomožno orodje pri študentih, ki se prvič srečajo z obrezovanjem dreves. Trenutno je orodje prilagojeno za jablane, ki so najbolj razširjena sadna drevesna vrsta na svetu, delajo pa tudi eksperimente s češnjami, je še povedal Kolmanič.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE