Čeprav od 4. avgusta 2010 velja vladna uredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, v kateri piše, da so za njihovo izvedbo pristojni oziroma odgovorni lastniki zemljišč, pa vsaj v Ljubljani te nadloge letos (še) ne bodo odstranjevali sistematično in vsepovsod.

Še največ si lahko obetajo prebivalci Rudnika oziroma južnih predelov mesta na meji z Barjem. Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja (ZOLB) bo namreč v tamkajšnji četrtni skupnosti izvedel projekt mehanskega odstranjevanja ambrozije (MOL ga financira z nekaj več kot 4000 evri). Izvajati ga bodo začeli julija, tik pred dozorelostjo ambrozije, nadaljevali drugi teden v avgustu, končali pa v prvem tednu septembra.

Šlo bo za mehansko čiščenje oziroma ročno puljenje in košnjo, nato bodo konec septembra opravili tudi kontrolni pregled celotnega terena. Poskrbeli bodo za ozaveščanje prebivalstva s priložnostno razstavo posterjev – fotografij s strokovnim komentarjem v PTC Rakovnik in OŠ Oskarja Kovačiča, javnost pa bo o izvajanju aktivnosti obveščena prek medijev.

Kot je dejal Jernej Korenčič z omenjenega zavoda, je odstranjevanje ambrozije v tem območju še posebno pomembno, ker grozi nevarnost, da s svojo agresivnostjo poseže v značilno avtohtono biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja, kot se je že zgodilo s kanadsko rozgo in japonskim dresnikom. Povedal je še, da se proti invazivki, ki se je v Evropo »priselila« šele na začetku 19. stoletja, že nekaj let s posebnimi akcijami bojujejo na Madžarskem (nabiralci dobijo nagrado). Na Hrvaškem delujejo v drugi smeri – kazni za neupoštevanje zatiranja ambrozije so od dvesto do tisoč kun, v Kanadi pa kar tisoč kanadskih dolarjev. Pri nas jo kot problem zaznavamo od konca druge svetovne vojne, zakonsko je pokrita od leta 2010, toda v praksi se z njo spopadamo šele od lani.

Več o razširjenosti ambrozije in neuničljivem japonskem dresniku si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.