Sodobne energijsko varčne hiše, še posebno pasivne, nekako ne gredo skupaj z balkoni. Ti navadno predstavljajo toplotni most, ki v tako varčnih hišah pomeni zelo velik vir toplotnih izgub in celo porušitev dobre energijske bilance. Vendar arhitekti in strokovnjaki za gradbeno fiziko vedno znova iščejo rešitve, saj se marsikateri graditelj balkonu preprosto noče odpovedati. Pri lesenih hišah (montažnih in skeletnih) se z izvedbo različnih detajlov toplotnemu mostu na mestu, kjer se balkon stika z zunanjim zidom, razmeroma preprosto izognejo. Prednost je predvsem ta, da kot konstrukcijski oziroma nosilni material, s katerim balkon vpnejo v zidove, uporabljajo les, ki je bistveno manjši prevodnik toplote kot beton in jeklo. Druga možnost je, da so balkoni kar podaljšek lesene medetažne plošče, ki je na prehodu skozi zunanji zid ustrezno toplotno izolirana.

Teže je toplotne mostove odpraviti pri energijsko varčnih zidanih hišah, še posebno če se graditelj odloči za klasično izvedbo balkona kot podaljška armiranobetonske medetažne plošče. Predvideti je treba zadostno toplotno izolacijo z vseh strani, kar se pri novogradnji sicer lahko naredi, vendar se kaj hitro lahko zgodi, da bo balkon videti kot moteč izrastek, celo tujek na zidu, saj bodo zaradi toplotne izolacije njegove dimenzije večje, kot smo jih vajeni.

Morda je najboljša rešitev, uporabna pri lesenih in zidanih hišah, izvedba montažnega balkona, ki je popolnoma ločen od zunanjega toplotnega ovoja hiše in ga nikjer ne prebada, temveč je celotna konstrukcija s posebnimi vmesniki ali kako drugače preprosto naslonjena na zunanji zid.

Balkoni so veliki toplotni mostovi

Toplotnim mostovom zaradi balkonov se v novogradnjah relativno preprosto izognemo s premišljenim načrtovanjem ali kar tako, da se jim odpovemo. Teže je pri obstoječih hišah, kjer so že narejeni, možnosti, da bi jih dobro toplotno izolirali, pa je precej malo. Prave težave se pojavijo šele, ko hišo toplotno izoliramo. Navadno to naredimo tako, da izoliramo zunanje zidove, balkone pa pustimo nedotaknjene. Ti so že prej predstavljali linijske geometrijske toplotne mostove, ki nastanejo na zgornjem in spodnjem stiku z zunanjim zidom. Balkon je navadno podaljšek armiranobetonske medetažne plošče in toplotni most nastane po vsej dolžini stika z zunanjim zidom.

Geometrijskim toplotnim mostovom se nikoli ne moremo povsem izogniti, saj vedno nastajajo na stiku dveh ali več ploskev, torej na robovih in vogalih. Gre za to, da zaradi precej manjše površine stika na notranji strani, kot je na zunanji, skozenj prehaja bistveno več toplote kot na primer skozi steno. Geometrijski toplotni most lahko precej izničimo, če ga na zunanji strani kakovostno toplotno izoliramo.

Pri obstoječih balkonih te možnosti pogosto nimamo ali na izolacijo preprosto pozabimo in z njo obložimo le zid do stika z njimi. Tako balkon postane linijski konstrukcijski toplotni most, za katerega je značilno, da nastane tam, kjer je toplotna izolacija prekinjena, oziroma na mestih, kjer se stikata dva različna materiala.

Izguba toplote in razvoj plesni

Zakaj je toplotni most, potem ko zunanji ovoj hiše izoliramo, tako pomemben? Razloga sta dva: energijski in zdravstveni. Pred vgradnjo izolacije in morebitno menjavo stavbnega pohištva je toplota pozimi uhajala ven skozi zunanje zidove, okna in mesta, kjer so bili toplotni mostovi. Vendar so bile toplotne izgube skozi zadnje bistveno manjše kot toplotne izgube skozi zunanji obod hiše. Lahko rečemo, da je bil njihov delež relativno majhen, zanemarljiv. Ko smo izolirali zunanje stene in morda še zamenjali stavbno pohištvo, pa smo toplotne izgube skozi ta dva elementa ovoja bistveno zmanjšali, skozi mesta toplotnih mostov pa ne. Zato ti v novih razmerah predstavljajo bistveno večji delež toplotnih izgub in lahko pri hišah, ki jih energijsko obnovimo na raven dobrih nizkoenergijskih ali celo pasivnih, povsem zrušijo energijsko bilanco.

Če nekateri lahko zanemarijo energijski vidik toplotnih mostov, saj se jim toplotne izgube na teh mestih ne zdijo tako pomembne, pa je težko zanemariti zdravstveni vidik. V ustreznih razmerah, pri kombinaciji visoke relativne vlažnosti in določeni temperaturi v prostoru, vlaga v stiku s hladnejšo površino (toplotni most) kondenzira. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od točke rosišča. Če je na primer relativna vlaga v prostoru 40 odstotkov, kar je spodnja primerna raven, temperatura pa 20 stopinj Celzija, je točka rosišča 6,1 stopinje Celzija. Na zgornji meji, pri 70-odstotni vlagi, pa bo rosišče pri 14,4 stopinje Celzija. To je že lahko temperatura površine, kjer je toplotni most, potem ko smo s toplotno izolacijo in novimi okni stanovanje ali hišo bistveno bolj zatesnili, kot je bila prej, pa je tudi takšna vlažnost precej pogosta.

Če je vlage v prostoru dovolj in je prisotna dalj časa, bo mesto, kjer kondezira, ostalo vlažno in ustvarile se bodo razmere za raz­voj različnih zidnih plesni. Te so lahko za zdravje človeka škodljive, zagotovo pa njihov videz ni prijeten in tudi bivanje v vlažnih in plesnivih prostorih ne. Toplotni most zaradi balkona lahko preprečimo tako, da balkon zgoraj, spodaj in na čelni strani toplotno izoliramo in izolacijski material povežemo z izolacijo na steni. Vendar je to pogosto nemogoče, še posebno na zgornji strani, saj za vgradnjo izolacije ni dovolj višine. Ustrezna debelina bi lahko ovirala odpiranje balkonskih vrat, težava je lahko tudi pritrditev in zaščita toplotne izolacije. Strokovnjaki pravijo, da precej naredimo že s tem, da izoliramo spodnjo in čelno stran, vendar tudi te možnosti pogosto nimamo, saj bi z vgradnjo izolacije na spodnji strani balkona njegovo višino preveč znižali.

Če se balkona ne da ustrezno izolirati, je najbolj učinkovita rešitev njegova odstranitev. Da ga bodo na stiku s steno preprosto odžagali, se vse pogosteje odločijo predvsem lastniki obstoječih hiš, ki nameravajo svoj dom korenito energijsko obnoviti. Tako lahko celotno površino zunanjega zidu enakomerno in učinkovito izolirajo. Nekateri se balkonom odpovejo, drugi pa jih nadomestijo s tako imenovanimi francoskimi balkoni ali s prej omenjenimi montažnimi različicami, ki so pogosta rešitev pri novogradnjah. Bistveno je, da balkon fizično ločimo od toplotnega ovoja stavbe in tega nikakor ne prebadamo.

Vsi balkoni zastekljeni

Lastniki individualnih hiš se lahko po svoji presoji odločijo, ali in kako bodo reševali težave s toplotnimi mostovi, ki nastanejo zaradi balkonov. Manj možnosti imajo lastniki stanovanj v večstanovanjskih hišah. Tudi tu težave niso tako izrazite, dokler stavba ni toplotno izolirana, predvsem pa ljudje ne opazijo, da zaradi velikih toplotnih mostov preveč plačujejo za ogrevanje, saj je to še vedno v večini blokov obračunano glede na površino stanovanja, in ne po dejanski porabi.

Toplotni mostovi zaradi balkonov in njihove posledice so v večstanovanjskih stavbah povsem enaki kot v družinskih hišah, z eno bistveno razliko, pravi Tadej Gruden iz podjetja Grafit-G, ki se že več let ukvarja s to problematiko. Za večstanovanjske stavbe so značilni toplotni mostovi, ki jih je poimenoval kar socialni, pojasni sogovornik. Dejstvo je, da je zasteklitev balkonov v blokih zelo pogosta praksa. Lastniki tako pridobijo nekaj kvadratnih metrov dodatne bivalne površine, ki jo po možnosti ogrevajo, zanjo pa ogrevanja ne plačujejo, razlaga. Posledica takega početja so ploskovni toplotni mostovi, ki so bistveno večji od konstrukcijskih linijskih. Gruden navaja primer iz ene od ljubljanskih stolpnic, kjer je vsak četrti balkon zastekljen, nekaj pa jih je zastekljenih napol. Meritev s termografsko kamero je pokazala, da namesto 16 metrov dolgega linijskega toplotnega mostu, kolikor je dolg stik balkona z zidom, obstajata dva 16 kvadratnih metrov dolga ploskovna toplotna mostova. En nastane na celotni površini balkona, ki je zastekljen, drugi pa na površini balkona nad njim. Balkona nad in pod njim nista zastekljena. Če je zastekljenega le pol balkona, pa se velik toplotni most pojavi tudi na steni proti nezastekljenemu delu, še pojasni Gruden. Rešitev je lahko več, vendar bi se z njimi morali strinjati vsi lastniki v stavbi. Dobra bi bila ta, da ne bi bil zastekljen noben balkon in bi tako obstajali le konstrukcijski linijski toplotni mostovi. Njihov vpliv se lahko bistveno zmanjša z vgradnjo toplotne izolacije. Druga, še boljša rešitev pa je, da zasteklijo vse balkone. S tem se sicer spremeni videz stavbe, vendar je enoten, stanovalci pridobijo nove bivalne površine, zunanji ovoj stavbe pa je bistveno laže toplotno izolirati. Za tak­šne rešitve se pogosto odločijo pri korenitih energijskih sanacijah večstanovanjskih stavb v Avstriji, saj stanovalci navadno niso navdušeni, da bi jim balkone kar odrezali.