Evropa odvrže vse več hladilnikov, telefonov in drugih električnih ter elektronskih izdelkov, iz njih pa premalokrat pobere dragocene surovine. Nova pravila naj bi izboljšala zbiranje in reciklažo tovrstnih odpadkov ter poenostavila postopke za proizvajalce, finančno odgovorne za ravnanje s temi odpadki.

Po letu 2018 bodo nova pravila veljala na vso električno in elektronsko opremo. Države se bodo lahko tudi učinkoviteje spopadle z nezakonitim izvozom odpadkov. Nova direktiva bo izvoznike obvezala, da preizkusijo delovanje opreme in predložijo dokumente o naravi pošiljk, ki bi lahko bile nezakonite.

Električni in elektronski odpadki so eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje sta pogoja za recikliranje materialov, kot so zlato, srebro, baker in redke kovine, ki se uporabljajo v televizorjih, prenosnih računalnikih in prenosnih telefonih.

Trenutno se le ena tretjina električnih in elektronskih odpadkov v EU zbira ločeno znotraj dokumentiranega sistema. V EU na leto ustvarimo približno 10 milijonov ton električnih in elektronskih odpadkov, zberemo pa štiri kilograme teh odpadkov na osebo ali približno dva milijona ton na leto.

Do leta 2020 se bo po ocenah obseg električnih in elektronskih odpadkov povečal na 12 milijonov ton. Končni cilj nove direktive – 85 odstotkov vseh ustvarjenih električnih in elektronskih odpadkov – je zagotoviti, da se bo v letu 2020 v Uniji ločeno zbralo približno 10 milijonov ton ali okrog 20 kilogramov na osebo.

Države članice bodo morale obstoječo zakonodajo o električnih in elektronskih odpadkih uskladiti z novo direktivo in novimi cilji najpozneje do 14. februarja 2014. Potrošniki bodo lahko vrnili majhne električne in elektronske odpadke v večjih maloprodajnih trgovinah, razen če se dokaže, da so obstoječe alternativne sheme vsaj enako učinkovite.