Spletni dnevnik zavržene hrane nam pokaže, na kateri točki nastaja največ zavržkov v posameznem gospodinjstvu, pravijo v društvu: »Tako je 69 gospodinjstev od 27. oktobra do 28. novembra v dnevnik skupaj vneslo 382 obrokov s količinami zavržene hrane in naštelo razloge za ta korak. Vnešeni podatki potrjujejo rezultate spletne ankete, ki kažejo, da v petini gospodinjstev zavržejo več kot četrt kilograma hrane na dan.«

V 32 odstotkih gospodinjstev največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato, sledijo sadje z 29 odstotki, kruh s 26 odstotki in mlečni izdelki s 17 odstotki. Podatke, ki so jih Ekologi brez meja pridobili od sodelujočih gospodinjstev, bodo uporabili za prilagoditev spletnega dnevnika za drugi del akcije, ki se bo začela spomladi, njen cilj pa ostaja enak: v čim večji meri zmanjšati količine zavržene hrane.

Gospodinjstva so v času spremljanja zavržkov lahko preizkusila posebna orodja, ki so jih Ekologi brez meja oblikovali za preprečevanje zavržene hrane v gospodinjstvih. »Med drugim so lahko preizkusili nakupovalni listek, tedenski jedilnik in različna navodila za pravilno shranjevanje živil. V času od objave so bila orodja ogledana ali prenešena k uporabnikom več kot 1500-krat,« pravijo v društvu.

Za oblikovanje orodij in dnevnika so se odločili, ker je spletna anketa, na katero je odgovorilo 933 oseb, pokazala, da se večina Slovencev in Slovenk zaveda velike količine zavržene hrane ter da je čas za spremembe. Anketa je med drugim potrdila, da:

• tretjina Slovencev in Slovenk ne pozna razlike med oznakama »uporabno najmanj do« in »porabiti do«;
• 75 odstotkov ljudi zavrže za več kot 200 evrov hrane na leto;
• večina vprašanih meni, da bi količino zavržene hrane lahko zmanjšali, če bi izboljšali svoje ravnanje s hrano;
• več kot polovica le redko pripravlja jedilnik ali kupuje natančno po seznamu, če sploh;
• skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in v prehrani domačih živali.

Ekologi brez meja bodo v letu 2015 nadaljevali s pobudami za zmanjševanje zavržene hrane v šolah in vrtcih, kjer so že izvedli pilotne preglede. Pozornost bodo namenili tudi oblikovanju Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. »Še posebej pa si bomo prizadevali, da se platformi pridružijo vsi, ki delajo na tem področju, tudi odločevalci, in s tem pokažejo, da je problem zavržene hrane skrajno resen,« pravijo v društvu.