Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

V mreži Zero Waste tudi občina Slovenske Konjice

Občina Slovenske Konjice se je prejšnji teden kot prva v severovzhodnem delu Slovenije pridružila šestim slovenskim občinam, ki so že del projekta Zero Waste (Nič odpadkov) in se trudijo, da bi v čim večji meri zmanjšale količino odloženih odpadkov. Prav omenjena občina se že zdaj lahko pohvali z razmeroma visokim odstotkom ločevanja odpadkov.
Foto: Maja Marko/Delo
Foto: Maja Marko/Delo

Kot je povedal župan Miran Gorinšek, je prav, da lokalna skupnost podre spremenjeni način razmišljanja in skuša to prenesti tudi na vse občane. Prepričan je, da bodo skupaj z javnim komunalnim podjetjem projekt v celoti speljali in se čez nekaj let čudili današnjim količinam odpadkov v primerjavi s tistimi, ki jih bodo kopičili takrat.

Po besedah direktorja Komunale Slovenske Konjice Franca Dovra bodo v primerjavi z nekaterimi lokalnimi skupnostmi projekt začeli z razmeroma visoke ravni, saj so v letu 2015 dosegli skoraj 71-odstotni delež ločenega zbiranja odpadkov. Lani so zbrali 286 kilogramov ločenih in 84 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, kar pomeni, da so nekatere občine, ki so že nekaj časa vključene v projekt, imele celo slabše rezultate.

"Kmalu bomo pripravili uvodno delavnico, kjer nas bodo usmerili predstavniki društva Ekologi brez meja, ki vodijo projekt. Takoj zatem pa bomo začeli z aktivnostmi za osveščanje širše javnosti, da se pridruži projektu," je napovedal Dover in dodal, da bodo takoj zatem pripravili posnetek stanja in sestavili svoje zaveze in za to potrebne ukrepe do leta 2030.

Ob tem je še poudaril, da sami besedo odpadek vse bolj dajejo na stranski tir in vse bolj uporabljajo besedo surovina, prav tako delavcem v podjetju večkrat poudari, da niso več smetarji, pač pa okoljski aktivisti. Največji izziv jim bo v prihodnjih letih predstavljalo izboljšanje razmer na skupnih odjemnih mestih pri večstanovanjskih objektih, kjer je ločevanje še vedno najslabše.

"Mi ne pišemo glob, ima pa to možnost občinsko redarstvo. Zdi se nam namreč nepošteno do vseh ostalih, ki se držijo pravil, slednje pa bomo skušali na nek način tudi simbolično spodbuditi, da s tem nadaljujejo," je dejal Dover in dodal, da je eden od pomembnih končnih ciljev tudi zniževanje stroškov na položnicah občanov.

Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je poudarila, da pri tem konceptu ne gre predvsem za kaznovalno politiko, pač pa za obrnjeno logiko. Vsak občan mora namreč po njenem mnenju začeti prepoznavati svoj prispevek k temu, da bo bivanje vseh lažje in boljše. Nenazadnje se preko centrov ponovne uporabe, višje stopnje recikliranja in podobnih projektov ustvarjajo tudi nova delovna mesta, je še dodala.

Projektu Zero waste so se v Sloveniji doslej pridružile občine Bled, Gorje, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, Ljubljana pa je postala sploh prva evropska Zero west prestolnica. Cilj nič odpadkov je po mnenju organizatorjev projekta pomembno razumeti predvsem v smislu stalnega zniževanja količin odpadkov, namenjenih v odstranjevanje.

Komentarji