Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je v uvodnem nagovoru zbrane na konferenci v Ljubljani spomnil, da se v gospodarstvu vedno zastavlja vprašanje, ali podjetnik z angažiranjem samega sebe in sredstev, s katerimi razpolaga, ustvarja aktivnost, ki prinaša dobiček. Če dobička ni, je po njegovih besedah bolje, da ima sredstva na banki in se posveti čemu drugemu.

Pri tem je pojasnil, da je Slovenija po informacijah in analizah GZS v preteklosti pretiravala z reguliranjem pogojev poslovanja na najrazličnejših področjih in da zato marsičesa v naši državi ni več zanimivo početi. Da to drži, po njegovih besedah potrjujejo tudi tujci.
Kot je še poudaril prvi mož GZS, so Avstrijci Slovenijo ob vstopu v EU pri urejanju področja okolja opozarjali, naj pazi, da ne bo križala samoupravnega reguliranja z evropskimi direktivami in predpisi, saj da lahko sicer pride do "eksplozivne mešanice" za poslovanje podjetij. "In marsikatero podjetje je danes blizu te mešanice, ko gre za odpadke," je izpostavil in dodal, da so predpisi zapleteni, težko razumljivi in nadpovprečno obremenjujejo podjetja.

Skladno s tem je pozval k ureditvi, po kateri se bo ravnanje z odpadki splačalo oz. bo gospodarstvenike obremenjevalo na način, ki jih ne bo silil v zapiranje dejavnosti. "S svojim ravnanjem moramo pripomoči v smeri, ki bo res nagrajevala in spodbujala učinkovito ravnanje ter kaznovala neučinkovitost in izigravanje predpisov," je sklenil.

Katja Buda z ministrstva za kmetijstvo in okolje je poudarila, da so gradbeni odpadki eden najtežjih in najbolj obsežnih tokov odpadkov in da predstavljalo med 25 in 30 odstotkov vseh odpadkov, nastalih v EU. Po njenih besedah je Bruselj ta tok odpadkov prepoznal kot pomemben tudi zato, ker je ponovna uporaba zlasti agregatov enostavna in učinkovita, saj je tehnologija za ločevanje in predelavo dobro uveljavljena, dostopna in cenovno razmeroma ugodna.

Stopnja recikliranja in ponovne uporabe gradbenih odpadkov je med državami članicami EU zelo različna, je tudi poudarila Buda.

V Sloveniji na leto nastane okoli šest milijonov ton odpadkov. Delež gradbenih odpadkov je okoli 30-odstoten, pri čemer nevarni gradbeni odpadki predstavljajo od enega do tri odstotke vseh nastalih odpadkov. Med nevarne gradbene podatke sicer sodijo odpadki, ki vsebujejo azbest ali so onesnaženi z nevarnimi snovmi, je povedala Mojca Žitnik z državnega statističnega urada.

Kot je navedla, smo v Sloveniji leta 2010 predelali 90 odstotkov gradbenih odpadkov, vendar pa predelava še ne pomeni nujno reciklaže. Delež recikliranih gradbenih odpadkov je tako predlani dosegel 52 odstotkov, medtem ko se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2020 reciklirala 70 odstotkov gradbenih odpadkov, je opozorila Žitnikova in dodala, da nas na tem področju čaka še veliko dela.

Predstavnica statističnega urada je dejala še, da Slovenija uvozi šest odstotkov gradbenih odpadkov, izvozi pa jih manj kot odstotek.

Današnja konferenca, ki je potekala v Ljubljani, je bila organizirana v okviru projekta Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - Rebirth.