15. 3. 2012 | Besedilo: Silvestra Rogelj Petrič, Delo
Plastika je lahko tudi bio – toda kako in kdaj?
15. 3. 2012 | Besedilo: Silvestra Rogelj Petrič, Delo
Si lahko predstavljate življenje brez plastike? Najbrž težko, saj je iz nje izdelanih večina predmetov, ki nas obkrožajo, od tube za zobno pasto in zobne krtačke, s katerima začenjamo dan, embalaže za mleko, telefona, avtomobila, steklenice za vodo do televizorja in vzmetnice, na kateri dan končamo. Zanamci bodo zato upravičeno naš čas označili za dobo plastike.
Plastika ima vrsto lastnosti, zaradi katerih je iz neštetih izdelkov izpodrinila druge materiale in bo v naše življenje vstopila še bolj na široko. Ima pa tudi slabo lastnost, zaradi katere imamo vsaj malo slabe vesti: je umetni material, s katerim narava ne zna ravnati, ga ne prepozna in ga zato ne razgradi. Posledica: kupi plastičnih odpadkov na vseh koncih sveta, ki jih je nekako treba odstraniti ali predelati, saj bi sami po sebi razpadli kvečjemu v 450 do 500 letih.
Okoljski odtis plastike poglablja še obseg njene proizvodnje, ki letno znaša kar 265 megaton.
Kako bi okoljski odtis plastike lahko zmanjšali, si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.
