Študenti Univerze v Novi Gorici so pod mentorstvom Andreja Kržana pred kratkim analizirali dva kozmetična izdelka (kremo za piling in zobno pasto) ter iz njiju izolirali plastične delce. »Ti so bili seveda navedeni med sestavinami (polietilen), tako da to ni bilo presenečenje. Delce smo kvantificirali, jih pogledali pod mikroskopom in jih karakterizirali. Potem pa smo jih primerjali z nekaterimi plastičnimi delci, ki smo jih našli v vzorcih, nabranih v slovenskem morju. Ugotovili smo veliko podobnost z delci iz kozmetike, in sicer po obliki in velikosti, ter da gre za isti material. Ta ugotovitev potrjuje veliko verjetnost, da v okolju krožijo mikrometrski plastični delci iz kozmetike,« pravi Kržan.

Ne le da plastični delci pridejo iz kopalnic v morje, na soncu lahko postanejo tudi nevarni za zdravje. Ena od študentk je v diplomskem delu analizirala vezavo aromatske halogenirane snovi (triklosan) na plastična vlakna, ki jih najdemo v okolju – vlakna iz mikroflisov, ki gredo v okolje skozi pranje, in cigaretnih filtrov. »Ugotovili smo, da se pod vplivom ultravijolične svetlobe sposobnost plastike za vezavo onesnaževala bistveno poveča. Triklosan je antibakterijsko sredstvo, ki ga uporabljajo v kozmetičnih in higienskih preparatih, tako da ga stalno spuščamo v okolje. Žal pa se lahko pod vplivom UV-svetlobe pretvori tudi v dioksin!« opozarja Kržan. Dioksini so najbolj strah vzbujajoč izpust sežigalnic odpadkov.

Več o izsledkih analize preberite v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.