Ob podatku o tolikšni izgubi zdrave in užitne hrane, čeprav 79 milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, 16 milijonov pa jih prejema pomoč v hrani od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov, so se zganili tudi v evropskem parlamentu. Ta je zato pred dnevi sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za boljše ozaveščanje potrošnikov, več izobraževanja o hrani, ustreznejšo embalažo in novo označevanje uporabnosti živil.

Evropska gospodinjstva, trgovine in restavracije vsako leto zavržejo okoli 180 kilogramov užitne in zdrave hrane na osebo, ugotavljajo v posebni študiji evropske komisije, v kateri tudi poudarjajo, da se bo brez dodatnih preventivnih akcij ali takojšnjih ukrepov do leta 2020 celotna količina živilskih odpadkov povečala za 40 odstotkov, na približno 126 milijonov ton.

S sprejeto resolucijo evropski poslanci med drugim predlagajo spremembo pravil o javnih naročilih. Po novih pravilih bi javne ustanove na javnih razpisih za pripravo in dostavo hrane ter gostinske storitve dale prednost tistim podjetjem, ki zagotavljajo brezplačno razdeljevanje nerazdeljenih ali neprodanih izdelkov med prebivalce z majhno kupno močjo.

Hrana se v EU odvrže na vseh stopnjah vzdolž prehranjevalne verige – od proizvajalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in potrošnikov. Zato pozivajo h koordinirani strategiji, »ki bo združevala ukrepe na nacionalni in evropski ravni za izboljšanje učinkovitosti verige preskrbe s hrano po sektorjih«.

Kdo zavrže največ prehrambenih proizvodov in kako izboljšati ozaveščenost javnosti, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.