Zgovoren je podatek, da se je količina komunalnih odpadkov v Sloveniji zaradi spremen­jenih življenjskih navad v zadnjih dveh desetletjih skoraj potrojila. Količina in sestava odpadkov iz gospodinjstev razkrivata izrazito potrošniško naravnanost s povečevanjem izdatkov za življenjske potrebščine s kratkotrajno življenjsko dobo. K zmanjševanju njihove količine pripomoreta bolj načrtno in premišljeno nakupovanje in vnovična uporaba ali predelava predmetov in materialov, ki jih ne potrebujemo več.

Ponovna uporaba

Stvari, ki jih ne uporabljamo več, lahko, namesto da bi jih zavrgli, podarimo komu, ki jih potrebuje. Uveljavljen primer takšnega ravnanja je prehajanje oblačil in druge opreme za dojenčke in majhne otroke iz družine v družino. Podobno kot se otroška oblačila ne utegnejo obrabiti, ker otroci hitro rastejo, obvisijo v garderobni omari odraslih pogosto kosi, ki smo jih komajda nosili: morda smo jih premalo premišljeno kupili, nam niso več všeč ali nam niso več prav. Namesto da bi jih zavrgli, jih lahko podarimo ljudem v stiski, očiščena oddamo dobrodelnim organizacijam ali jih odnesemo na priložnostne sejemsko-družabne prireditve za izmenjavo oblačil. K spreminjanju odnosa do stare garderobe prispeva tudi čedalje bolj priljubljeno recikliranje oblačilnih kosov, s katerim se ukvarjajo tudi znani modni oblikovalci.

Podobno kot oblačila lahko oddamo pohišt­vene in dekorativne predmete, ki smo se jih naveličali, kuhinjsko posodo in pribor, lončnice, ki so »prerasle« stanovanje, otroške igrače ali športno opremo. Ena od možnosti je, da potrebščine, ki so nam odveč, oddamo v organizacijah, kakršen je denimo Center ponovne uporabe v Tuncovcu pri Rogaški Slatini. Na tem področju je bil prvi v Sloveniji, poleg tega je bil registriran kot prvo socialno podjetje v državi. V njem obnavljajo rabljene izdelke, jim dodajajo novo vrednost ter jih nato ugodno prodajajo. S tem skrbijo, da se na odlagališče ne odloži toliko kosovnih odpadkov, hkrati pa zaposlujejo težje zaposljive posameznike. Sprejemajo podarjene predmete, imajo pa tudi vozilo, s katerim jih lahko pridejo iskat na dom. Ljudje jim prinašajo gospodinjsko opremo, kuhinjske aparate, pohištvo, posodo, športne pripomočke, preprog, knjige in slike. Standard je, da so izdelki še funkcionalno uporabni.

Ponovna uporaba je primerna tudi za trdne predmete v gospodinjstvu, razne zabojčke, prazno plastično embalažo skute, družinskih sladoledov in podobno, ki jih je mogoče uporabiti za shranjevanje drobnarij, tiste s tesno prilegajočim se pokrovčkom pa tudi za zamrzovanje pripravljene hrane.

Nakupovanje

Če kupujemo impulzivno, se v nakupovalni košarici pogosto znajdejo tudi izdelki, ki jih v resnici ne potrebujemo, a nas je pritegnila zanimiva embalaža, propagiranje navidezno ugodne ponudbe in podobno. Predvsem pa gremo v trgovino z vrečko iz tekstila, nakupovalno košaro, če se odpravljamo na trg kupit mehko sadje, kakršne so jagode ali kaki, lahko s seboj nesemo trdno škatlo za živila, da se nam ne bo poškodovalo. S tem bomo preprečili gnitje, domov pa ne bomo prinesli lahkih PVC-košaric, ki bi končale v smeteh.

Preden krenemo po nakupih, si napišimo seznam stvari, ki jih zares potrebujemo. Količino nakupov prilagodimo potrebam in številu družinskih članov in bodimo pozorni na rok uporabe, še posebno pri hitro pokvarljivih izdelkih. Kupujmo izdelke, ki imajo malo odpadne embalaže, večja pakiranja (npr. čistil, tekočih mil itd.), izogibajmo se nakupovanju individualno zapakiranih sladic, odločimo se za pijačo v steklenicah namesto v plastenkah in pločevinkah, na prodajnih policah poiščimo tisto pakiranje istega čistila, pri katerem ne kupimo vedno znova pršilke, temveč lahko na stekleničko privijemo tisto, ki jo imamo že doma.

Ne kupujmo novih stvari le zato, ker smo se starih naveličali (novih modelov mobilnih telefonov, modno oblikovanih elektronskih pripomočkov itd.). Če se le da, kupujmo aparate, ki jih priključimo na električno omrežje, če zahtevajo uporabo baterij, pa takšne, ki jih lahko napolnimo.

Hrana in pijača

Skoraj 40 odstotkov odpadkov, ki jih ustvarimo v slovenskih gospodinjstvih, je biološko razgradljivih. V njih se znajde tudi precej zavržene hrane, najpogosteje kruh, pecivo, sadje in zelenjava, ki so se v shrambi pokvarili ali jim je potekel rok uporabe. Temu se lahko izognemo z dobrim načrtovanjem in tako, da do konca porabimo načeta živila ali vsebino hladilnika, preden kupimo nova.

Pri kupovanju sadja in zelenjave na kilogram bodimo pozorni na svežino (zelenjava naj ne bo uvela, temveč trdna, solata naj nima že ob nakupu temnih robov in rjavega stržena, uveli peclji pri jagodičevju govorijo, da je sadje že precej časa obrano ali je bilo slabo skladiščeno), preverimo dan dobave in izvor.

Če meso zamrzujemo, pripravimo vrečke s porcijskim pakiranjem, da ga ne bi po nepotrebnem odmrznili preveč in bi se pokvarilo. Surovega mesa, ki ga ne pripavimo takoj, ne puščamo v PVC-vrečkah, v katerih se iz njega odceja kri, temveč ga popivnamo s papirnato brisačo, prelijemo z manjšo količino olja in za kak dan shranimo v tesno zaprtih posodicah. Tako bo dalj časa ohranilo svežino.

Zlasti med prazniki veliko hrane propade in konča v smeteh, nekatere gospodinje jo pripravijo za morebitne obiske. Če smo se ušteli in je skuhali preveč, je nikar ne zavrzimo. Podarimo jo sorodnikom, sosedom in prijateljem, nesimo brezdomcem oz. dobrodelnim organizacijam – seveda mora biti to neoporečna hrana, ki smo jo primerno hranili, najbolje tem bolj sveža.

Če pogosto organiziramo piknike, si zabeležimo, koliko hrane na osebo se ponavadi zares poje – tako bomo naslednjič natančneje predvideli najprimernejšo količino. Poleg tega prosimo povabljene, da nam dovolj zgodaj potrdijo udeležbo, da ne bi kupovali za vsak primer. Če je mogoče, uporabimo običajno posodo in se izognimo krožnikom in priboru za enkratno uporabo.

Kadar je mogoče, pijmo vodo iz pipe. Za na pot si jo nalijmo v bidon ali stekleničko za večkratno uporabo.

Vrtni odpadki

Kdor ima vrt, lahko biološko razgradljive odpadke kompostira doma in pridelani humus uporabi na domačem vrtu in za presajanje rož. Zeleni ostanki z vrta sodijo v vrtni kompostnik, za kompostiranje kuhinjskih ostankov pa se dobijo namenski gospodinjski kompostniki, ki so zelo higienski. Če nam ob obrezovanju dreves na vrtu ostane veliko vej, si priskrbimo ali sposodimo drobilec lesenih ostankov ali mulčer, s katerim jih bomo zmleli in drobir vrgli v kompostnik.

Zdravila

V preteklih dveh letih, odkar je v lekarnah spet organizirano zbiranje odpadnih zdravil (gre za skupino nevarnih odpadkov), so jih po podatkih podjetja Kemofarmacija skupaj zbrali več kot 70 ton. K tolikšni količini pripomore po izkušnjah lekarnarjev tudi to, da si ljudje doma delajo zalogo za vsak primer (tudi pri zdravilih na recept), potem pa jim rok uporabe preteče. Doma imejmo zato le tista zdravila, ki jih resnično potrebujemo. Dostop do osebnega zdravnika je praviloma lahek, in če bomo določeno zdravilo potrebovali, ga bomo lahko hitro dobili.

Sveče

Slovenci smo s šestimi svečami na prebivalca med svetovnimi prvaki v uporabi teh simbolov spomina na umrle. Zaradi nagrobnih sveč nastane v Sloveniji približno 3000 ton odpadkov, večinoma parafinskih ostankov, plastične mase in kovinskih pokrovčkov. Ministrstvo za okolje in prostor je lani ob dnevu mrtvih zato državljane pozvalo, naj vsak prižge eno nagrobno svečo manj. Klasično svečko na grobu lahko nadomesti tudi solarna večna luč (slovenski proizvod) iz taljenega stekla in solarnega modula, ki je hermetično zaprta in vremensko odporna.

Papir in darila

V gospodinjstvih lahko največ papirja prihranimo, če si preskrbimo nalepko za poštni nabiralnik, da ne želimo prejemati reklam­nega gradiva. Če uporabljamo tiskalnik, tiskajmo dokumente obojestransko in le tiste, ki jih zares potrebujemo. Namesto darilnega papirja lahko lepo in izvirno uporabimo papir revij, različne škatle, neuporabne zemljevide in koledarje.

In ko smo že pri darilih – resnici na ljubo imamo vsi doma darila, na katerih se nabira prah ali pa počivajo na podstrešju, saj ne vemo, kaj z njimi. Zato dajmo, ko obdarujemo sami, prednost kakovostnim in uporabnim darilom, predvsem pa takšnim, ki bodo po meri obdarovanca. Zgrešenim nakupom se lahko izognemo tudi, če darila naredimo sami. Najsi bodo piškoti, marmelada, pleten pulover ali igrača iz domače delavnice, obdarovanci jih večinoma znajo ceniti.