Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih je lahko veliko bolj nevarno, kot si mislimo (fotografija je simbolična). - Foto: Damjan Žibert/dokumentacija Dela
Dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih je lahko veliko bolj nevarno, kot si mislimo (fotografija je simbolična). - Foto: Damjan Žibert/dokumentacija Dela

Kakšen zrak dihamo v zaprtih prostorih

Onesnažen zrak nam škodi – o tem ni dvoma. Toda našega zdravja ne načenjajo toliko izpušni plini na cestah ali emisije iz industrije kot prav zrak tam, kjer se počutimo najbolj varne: doma pa tudi v zavetju pisarne, še zlasti če v njej preživimo ure in ure. Dokaz: vsebnost kemikalij, ki onesnažujejo zrak v zaprtih prostorih, v naši krvi.

Odkrila jih je skupina raziskovalcev z bostonske univerze, univerze Duke, ameriškega nacionalnega centra za okoljsko zdravje ter centra za nadzor in preprečevanje bolezni in podatke objavila v najnovejši številki revije Environmental Science & Technology. V svoji raziskavi so pregledali kri 31 bostonskim uradnikom. Vsebnost škodljivih snovi, ki so jo odkrili v njihovi krvi, so primerjali z vsebnostjo škodljivih snovi v zraku na njihovem delovnem mestu. Največ so jih zaznali v novih pisarnah in novih stavbah, prav tako v krvi tistih uradnikov, ki so delali v teh pisarnah. In ne le to: v njihovi krvi so odkrili tudi sledove snovi, ki so že deset let prepovedane.

Zrak v pisarnah in stanovanjih tako še zdaleč ni nedolžen, zlasti če upoštevamo čas, ki ga preživimo v zaprtih prostorih. Pri škodljivem vplivu primesi na naše zdravje je namreč odločilno, koliko časa smo mu izpostavljeni. Ob tem, da ljudje v mestih preživijo glavnino dneva v zaprtih prostorih, pretežni del leta celo 90 odstotkov, ni presenetljivo, da je zrak v zaprtih prostorih med dejavniki tveganja za zdravje tudi po merilih Svetovne zdravstvene organizacije.

Študije ameriške agencije za varstvo okolja celo kažejo, da je zrak v stavbah pogosto dva- do petkrat bolj onesnažen kot tisti na prostem. Ker je to zrak, ki ga pretežno dihamo, je njegova onesnaženost vse bolj predmet pozornosti ustreznih ustanov.

Glavni krivci za onesnažen zrak doma

Kaj storiti? Predvsem je dobro vedeti, kaj onesnažuje zrak, ki ga dihamo doma ali na delovnem mestu. Sam izraz »onesnaženost zraka v zaprtih prostorih« zajema široko paleto snovi iz različnih virov, z različnimi učinki na naše zdravje. Če povzamemo ugotovitve ameriške komisije za varstvo potrošniških izdelkov, so med desetimi najpogostejšimi onesnaževalci zraka v naših stanovanjih oziroma zaprtih prostorih radon, tobačni dim, plesen, ogljikov monoksid, dušikov oksid, organski plini, nanodelci, formaldehid, pesticidi in azbest.

Od kod prihajajo v zaprte prostore, kakšne sledove utegnejo pustiti na našem zdravju in kako jih pregnati vsaj iz naših domov, če jih že iz drugih zaprtih, javnih prostorov ne moremo, si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.