Tehnološko in ekonomsko učinkovita naprava za sušenje nenevarnih muljev je nastala v okviru inovativnega razvojnega okoljevarstvenega projekta »RRPO 2013: Izgradnja pilotskega reaktorja sušenja in razkuževanja komunalnega in/ali industrijskega mulja iz čistilnih naprav«. Po letu dni intenzivnih raziskav, analiz in testiranj so namreč strokovnjaki iz Gorenje Surovine (GS), podjetja za celovito ravnanje z odpadki, v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakulteto za strojništvo (FS) in Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM) zasnovali in izdelali pilotni vakuumski reaktor za sušenje blata v podtlaku z nizkotemperaturnim grelnim medijem.

»Kot družbeno odgovorno podjetje si prizadevamo za tesno sodelovanje z univerzo z namenom raziskav in razvoja praktično uporabnih okoljskih rešitev,« je dejal direktor GS Jure Fišer in dodal: »Ponosni smo, da smo skupaj razvili pilotno napravo in pripravili tehnične in ekonomske parametre za razvoj industrijske naprave, ki naj bi omogočala racionalizacijo stroškov obdelave komunalnih in/ali industrijskih muljev, minimaliziralo bi se tudi njihovo deponiranje.«

»Rotacijski lopatasti vakuumski sušilnik je optimalna konceptna različica reaktorja za sušenje in razkuževanje mulja iz čistilnih naprav,« je pojasnil doc. dr. Janez Kramberger, vodja strojnega dela projekta s FS. Po besedah prof. dr. Rika Šafariča s FERI, vodje projekta na Univerzi v Mariboru, gre za pomemben tehnološki dosežek, okoljevarstveni preboj in plod domačega znanja.

Projekta so se lotili zaradi vse bolj pereče okoljevarstvene problematike nenevarnega mulja, ki ga je iz leto v leto več. »Zmogljivosti predelave mulja v Sloveniji ne zadoščajo trenutnim potrebam po obdelavi, zato narašča delež izvoza,« je dejal dr. Janez Ekart, vodja projekta na GS. Mulj je surovina ali energent, ki ga je mogoče ob ustrezni obdelavi koristno uporabiti kot gnojilo, surovino za kompostiranje, gradbeni material, zemljino ali kot alternativno gorivo. Med najpogosteje uporabljanimi procesi priprave za nadaljnjo ali končno uporabo pa je sušenje.

Posušen in stabiliziran mulj

»S pomočjo reaktorja nam je uspelo občutno zmanjšati stopnjo vlažnosti mulja, zmanjšati patogene organizme in povečati njegovo kurilno vrednost,« je dejal prof. dr. Andrej Šorgo iz FNM, vodja mikrobioloških raziskav v okviru projekta. S sprejemljivo porabo energije na kilogram posušenega blata so dosegli tudi ekonomsko učinkovitost naprave.

Po besedah doc. dr. Suzane Žilić Fišer z Inštituta za medijske komunikacije (FERI) je uspešnost projekta rezultat komplementarnega dopolnjevanja različnih znanstvenih disciplin in gospodarstva: »Vsaka nova tehnična rešitev na področju ekologije mora upoštevati tudi širše posledice v okolju. Zavedamo se pomena ozaveščanja široke javnosti, ki mora biti vključena v spremenjeno paradigmo obdelave odpadkov, ki se je loteva država. Podjetja v tej panogi pa morajo upoštevati tudi javni interes.«

Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sredstva so bila pridobljena na javnem razpisu za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 – RRPO 2013. »Predvidena višina sofinanciranja s tega naslova je 152.497 evrov. Pretežni del sredstev za izvedbo projekta, ki se je začel novembra 2013, pa je GS zagotovila iz lastnih virov. Pri tem je izjemnega pomena lasten fizikalno-kemijski laboratorij za analizo gorljivih snovi in odpadkov v tekočem in trdnem stanju na Teznem,« je dejal mag. Tadej Krošlin, direktor razvoja GS. Patent, ki je rezultat tega projekta, po njegovih besedah kaže potencial uporabe tovrstne tehnologije v industriji. Izpolnjeni morajo biti še ključni pogoji za njeno rentabilnost, zato s potencialnimi uporabniki in soinvestitorji iščejo možnosti za dodatne raziskovalno-razvojne projekte na tem področju.

Več o projektu najdete tukaj.