Morda je, morda ni – gotovo pa ni naključje, da sedem milijardtemu prebivalcu Zemlje in večini, ki se mu bo na tem planetu še pridružila v naslednjih letih, atlas ne obeta življenja v raju. Nasprotno, kot kažejo Maplecroftove analize, so prav predeli, kjer prebivalstvo najhitreje narašča, čedalje bolj ogroženi zaradi podnebnih sprememb, pa čeprav ti bore malo k njim prispevajo. Soočili se bodo torej z obema največjima izzivoma, ki jim bo človeštvo izpostavljeno v tem stoletju: s hitro rastjo prebivalstva in vse bolj očitnimi posledicami podnebnih sprememb.

Atlas ogroženosti zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 30 letih so pri Maplecroftu izdelali na osnovi t.i. indeksa ogroženosti zaradi podnebnih sprememb, s kratico označenim kot CCVI. Upoštevaje 42 postavk so ga določili za 170 držav glede na njihovo izpostavljenost posledicam podnebnih sprememb in njihovo sposobnost, da se z njimi spopadejo oziroma jih obvladujejo.

Afrika: najmanj kriva, 
a najbolj prizadeta

Po tem indeksu se v skupino 30 držav z največjim tveganjem zaradi podnebnih sprememb uvrščajo izključno države v razvoju, med katerimi sta kar dve tretjini držav iz Afrike (12 med 25 najbolj ogroženimi). V glavnem gre za države, ki jih tarejo revščina in prehitra rast prebivalstva. Prav zaradi revščine, zaradi katere najmanj prispevajo k pospeševanju podnebnih sprememb in ki se veča hkrati z večanjem števila prebivalstva, so ob čedalje večji izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb čedalje bolj nebogljene pri spopadu z njimi.

Severna in srednja Evropa najmanj ogrožena

Na drugem koncu lestvice, med najmanj ogroženimi državami zaradi podnebnih sprememb po pričakovanju prednjačijo evropske države. Z oznako »nizko tveganje« je Maplecroft označil enajst držav in sicer je za posledice podnebnih sprememb po Maplecroftovem indeksu najmanj ranljiva Norveška, sledijo pa ji Finska, Islandija, Irska, Švedska in Danska. Z izjemo Izraela in z nafto bogatih Katarja in Bahrajna, je kar dvajset »podnebno« najmanj ogroženih držav v severni in srednji Evropi.

Podrobnejše poročilo o ogroženosti držav si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.