O vplivu motilcev delovanja endokrinega sistema na človekov organizem se mnenja tudi v strokovnik krogih zelo krešejo. Predvsem zato, ker doslej na ljudeh ni bilo opravljenih veliko obsežnih raziskav z enotno medologijo, ki bi dale zanesljive rezultate o vplivu posameznih snovi nanj. Gre za nekatere pesticide, bifenole, dioksine, snovi v plastičnih izdelkih, kontracepcijske tabletke pa tudi zdravila proti hormonskemu raku.

Kljub temu da še nimamo vseh odgovorov, bi morali te snovi regulirati v skladu z načelom previdnosti, je prepričana švedska poslanka Åsa Westlund, ki je o tej zadevi poročala kolegom evropskem parlamentu. Zagovarja stališče, da bi bilo treba ukrepe hitro sprejeti predvsem pri zaščiti otrok, mladih in nosečih žensk. Hormonski motilci se lahko namreč nahajajo v kozmetiki, tekstilnih izdelkih in igračah. Strožja pravila bi morala v skladu s poročilom poslanke veljati tudi pri opremljanju vrtcev in šol, unija pa bi morala uvesti teste, ki bi v izdelkih prepoznali vsebnost teh snovi. Evropska komisija kot morebitne posledice delovanja hormonskih motilcev navaja zmanjšanje spermijev pri moških, genitalne deformacije pri otrocih, več primerov hormonskih rakov, zgodnjo puberteto in porast nevroloških motenj, kot je npr. avtizem.

Ena od večkrat ponovljenih trditev Antona Komata, ustanovnega člana medresorske komisije za kemično in biološko varnost RS, katerega pretekla predavanja imajo na Gorenjskem velik odziv, je da so nenvarne kemične snovi, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju, krive ne le za 50-odstoten upad števila spermijev pri sodobnih moških, temveč tudi za njihovo feminizacijo, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata. Predavanje Vzroki in posledice motilcev hormonskega ravnovesja – kje se nahajajo in kako se zavarovati pred njimi, bo imel v torek, 5. februarja, ob 17. na Biotehniškem centru v Naklem.