Biološko razgradljive odpadke ločimo na kuhinjske odpadke iz gospodinjstva, zeleni vrtni odpad in odpadke, ki nastanejo v gostinstvu. Prvi dve vrsti odpadkov sta primerni predvsem za predelavo v kompostarnah, zadnji pa predvsem za predelavo v bioplinarnah. Zmogljivost slovenskih kompostarn je 100.000 ton odpadkov – veljavno okoljevarstveno dovoljenje ima šest kompostarn, tri imajo to dovoljenje pred gradnjo, pet pa jih je še v postopku pridobivanja dovoljenja. Enako količino odpadkov lahko predelajo tudi v petih bioplinarnah.

Na ministrstvu za okolje sicer toplo priporočajo hišno kompostiranje. Tisti, ki se bodo zanj odločili, bodo tudi prihranili pri stroških, saj jim javne službe ne bodo smele obračunavati odvoza biološko razgradljivih odpadkov. Po podatkih ministrstva je bilo v lanskem letu v ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov vključenih 114 občin in 37 (od 60) izvajalcev javnih služb, zbranih pa je bilo malo več kot 50.000 ton biološko razgradljivih odpadkov.

Z začetkom veljavnosti uredbe bi morala biti količina tako zbranih odpadkov precej večja, med 70.000 in 100.000 ton, pravijo na ministrstvu. Od vseh komunalnih odpadkov, ki jih je na leto približno 800.000 ton, je približno 37 odstotkov biološko razgradljivih.