Zaradi razpada gozdno-lesne verige v Sloveniji se veliko neobdelane hlodovine izvozi v tujino. Perečo težavo poskušajo na ministrstvih za kmetijstvo in gospodarstvo rešiti s pred tedni ustanovljeno skupino, ki pripravlja ukrepe za ponovno vzpostavitev verige.

Med številnimi ukrepi ministrstev za gospodarstvo in kmetijstvo – sofinanciranje izboljšanja gozdne infrastrukture, strojnega parka in tehnologije, vzpostavitev učinkovitih žag in obvezna najmanj 30-odstotna uporaba lesa ob javnih naročilih – je minister za kmetijstvo Dejan Židan kot najpomembnejšega poudaril certificiranje gozdarske in lesarske dejavnosti: »V Sloveniji ravnamo z gozdovi zelo dobro, a kupci, predvsem tuji, kot vstopni pogoj za prodajo našega lesa zahtevajo, da je les certificiran z znakom odgovornega za upravljanje gozdov.«

Če ne sodeluješ, odpadeš

Židanove besede je potrdil Janko Robič, direktor podjetja Montpreis iz Planine pri Sevnici, kjer s prodajo lesa predvsem v Španijo, Kitajsko, Japonsko in Tunizijo sedem zaposlenih ustvari 1,3 milijona evrov letnega prihodka: »Svetovno pomembni kupci lesa, kot je recimo Ikea, so prihajali k nam po nakup. Njihovo prvo vprašanje je bilo, ali imamo certifikat FSC. V tej verigi certifikatov, ki omogoča tudi sledljivost surovine, smo vsi. Če ne sodeluješ, samodejno odpadeš.«

Po besedah Janeza Polanca s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov certifikat FSC ne zvišuje prodajne cene slovenskega lesa, temveč slovenskim gozdarjem in lesarjem omogoča nastop na zahtevnih tujih trgih in povečuje njihov ugled.

Več na www.delo.si!