Sončna elektrarna v Novem mestu, na primer, bi včeraj, 22. maja, proizvedla 2,7 kWh električne energije, s čimer bi gospodinjstvo pokrilo 25 odstotkov svojih potreb po elektriki. Sončna elektrarna v Portorožu pa bi na ta dan proizvedla kar 11,1 kWh elektrike, kar bi pokrilo 102 odstotka potreb. Obe gospodinjstvi bi lahko s šestimi kvadratnimi metri sončnih kolektorjev na ta dan pokrili tudi vse potrebe po topli sanitarni vodi.

Zgornji izračuni se nanašajo na sončno elektrarno z močjo 4 kW in z moduli iz polikristalnega silicija, obrnjenimi proti jugu in naklonom 35 stopinj, ter na solarni termalni sistem, ki ima sprejemnike sončne energije (kolektorje) s površino šest kvadratnih metrov, obrnjeni so proti jugu, imajo naklon 35 stopinj, velikost hranilnika toplote pa je 300 litrov. Izračun upošteva, da povprečno slovensko gospodinjstvo na leto porabi 3957 kWh električne energije in 140 litrov tople vode na dan.

Preklopi na sonce je del mednarodnega projekta, ki se je leta 2009 začel v Belgiji in se v zadnjih dveh letih poleg Slovenije razširil tudi na Portugalsko, v Francijo in Italijo, njegov namen pa je spodbujanje rabe obnovljivih virov pa tudi učinkovite rabe energije. V Belgiji, na primer, podatke objavljajo v osrednjem večernem televizijskem dnevniku, pri nas jih lahko vsako jutro ob 7.25 slišite na Valu 202 v rubriki vreme, enkrat na teden jih objavlja časnik Večer, vsak dan pa tudi poslovni portal energetika.net.

Vir podatkov o sončnem obsevanju je podatkovna baza Helioclim 3, od koder jih posredujejo spletnemu monitoringu EPICES, ki oceni, koliko elektrike bi proizvedla tipična sončna elektrarna na določen dan in na določeni lokaciji v Sloveniji, in spletnemu monitoringu TRNSYS, ki oceni, koliko sanitarne vode bi segrel tipični solarni termalni sistem. Sistem za upravljanje podatkov nato primerja številke z dnevno porabo električne energije in tople vode v povprečnem slovenskem gospodinjstvu in izračuna delež pokritosti potreb za sedem slovenskih krajev: Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Novo Gorico, Novo mesto in Portorož.

Vhodne podatke za EPICES, TRNSYS in sistem za upravljanje podatkov so za Slovenijo prispevali ljubljanska fakulteta za elektrotehniko, Gradbeni inštitut ZRMK in Inštitut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost. V projektu sodeluje tudi Srednja šola tehniških strok Šiška, saj je njena sončna elektrarna prijavljena v EPICES, streha šole pa je ena izmed sedmih lokacij v Sloveniji, s katerih pridobivajo podatke o sončnem obsevanju.

Sredstva za zagon projekta Preklopi na sonce prihajajo s programa Inteligentna energija – Evropa, njegovo izvajanje je v letu 2010 sofinanciralo nekdanje ministrstvo za gospodarstvo, vsebinsko pa ga je že na samem začetku podprlo nekdanje ministrstvo za okolje in prostor.

Več informacij o projektu najdete na spletni strani www.preklopinasonce.si, ki jo je letos aprila zasnoval Slovenski E-forum.