Gospodarski gozd, ki je najučinkovitejši ponor CO2, še vedno izkoriščamo v manjšem obsegu, kot dopušča trajnostni razvoj, meni dr. Franc Pohleven z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. »V obdobju, ko se srečujemo s podnebnimi spremembami, postaja les pomembnejši kot gozd.« Ustvari ga narava, brez porabe energije, ki se je pri proizvodnji vseh drugih materialov sprosti veliko.

Če les uporabimo za kurjavo, prihranimo nekaj energije, še več pa, če iz njega naredimo izdelek. Vsak kubični meter lesa, predelan v izdelke, bistveno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, saj se pri proizvodnji izdelkov iz drugih materialov sprosti od 20- do 50-krat več CO2. Še več, kubični meter lesnih izdelkov zmanjša izpuste CO2 v ozračje za dve toni. »Če bi imel vsak Slovenec namesto plastičnega glavnika lesenega, bi v njih uskladiščili 162.000 ton CO2. Koliko ton tega plina bi uskladiščili šele, če bi imeli vsi lesena okna ali hiše!« vzklikne vodja Slovenske gozdno-lesne platforme.

Iz lesa je mogoče narediti tako rekoč vse: od objektov, visokotehnoloških izdelkov, izolacijske pene, plastične mase, tekočih goriv in plina do zdravil. »A kljub temu so lesni izdelki dražji kot, denimo, plastični ali aluminijasti. Kje je tu logika? V miselnem polju sprevržene ekonomije,« je prepričan Pohleven. Če bi bili v plastične izdelke všteti stroški onesnaženja, ki nastanejo pri njihovi proizvodnji, bi bili ti precej dražji.

Brez načete trajnosti gozdov bi za energijsko izrabo in za potrebe lesne industrije po besedah Jurija Beguša z Zavoda za gozdove lahko posekali milijon kubičnih metrov lesa več, kot ga zdaj. Leta 2020 se bo ta količina povečala na 2,3 milijona kubičnih metrov.

»Skoraj ni gozdnega lesnega sortimenta, ki mu z ustrezno obdelavo, znanjem in oblikovanjem ne bi mogli dodati dodane vrednosti. Zato je za neposredno uporabo v energijske namene primeren le najmanj kakovosten les,« pa dodaja Jakša.

Več o pomlajevanju gozdov si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.