Predsednik združenja proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI) Darko Bevk je dejal, da bi morali v Sloveniji energijsko obnoviti kar 81 odstotkov stanovanjskih stavb, med njimi je približno četrtina večstanovanjskih, na katerih še ni bil izveden noben ukrep za povečanje energijske učinkovitosti. »Govorimo o približno 14 milijonih kvadratnih metrov fasadnih površin, ki bi jih morali toplotno izolirati. To pomeni za približno 600 milijonov evrov naložb zgolj v toplotni ovoj, kje so še naložbe, kot so zamenjava stavbnega pohištva, izolacija strehe, posodobitev ogrevalnega sistema in podobno,« je poudaril Bevk in s tem pritrdil besedam Gregorja Benčine, da pomeni energijska obnova večstanovanjskih stavb veliko priložnost za slovensko gospodarstvo in odpiranje novih delovnih mest.

Zdaj na leto obnovimo 1,8 odstotka stanovanjskega fonda. Da bi dosegli cilje, ki si jih je zastavila naša država – 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020 –, bi morali delež energijsko obnovljenih stavb povečati na sedem odstotkov na leto. »Samo s sanacijo fasad bi pridobili kakšnih 3600 delovnih mest, približno enako število pa še v drugih panogah. Pomembno bi torej povečali število zaposlenih v segmentu, ki je trenutno na najnižji ravni v zadnjih 15 letih, in kompenzirali padec na področju novogradenj,« je opozoril Bevk.

Palica in kup korenčkov

Osnutek nacionalnega energetskega programa določa, da se bo država ukvarjala z večino objektov, potrebnih obnove. Pri tem ne govorimo samo o energijski obnovi, ampak tudi o drugih ukrepih, ki zagotavljajo celovito obnovo stavb. Ker živimo na potresnem območju, je denimo treba preveriti trdnost objekta. »Nima namreč smisla nadeti oblekico na nekaj, kar je spodaj gnilo,« je poudaril Saša Galonja, vodja sektorja za graditev in stanovanja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Med ukrepi, s katerimi država spodbuja energijsko sanacijo, je omenil pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES): »Ta pravilnik je palica, imamo pa tudi kup korenčkov, kot so Eko sklad, razpisi ministrstev za nepovratna finančna sredstva in posojila ...«

A medtem ko energijska obnova eno- in dvostanovanjskih hišah poteka razmeroma dobro, se zatika pri večstanovanjskih stavbah. Razlog ni neozaveščenost etažnih lastnikov, nasprotno, v združenju proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij opažajo, da je zanimanje za energijsko sanacijo veliko, ovira za uresničitev želja etažnih lastnikov je zakonodaja. Stroške sanacijskih ukrepov je namreč mogoče plačati s sredstvi iz rezervnega sklada, v katerem je običajno premalo zbranega denarja, za posojilo iz naslova rezervnega sklada pa je potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov. In to je po mnenju sodelujočih na okrogli mizi eden glavnih razlogov, da število energijsko obnovljenih večstanovanjskih stavb – kljub nepovratnim sredstvom za takšne naložbe in ugodnim posojilom javnega okoljskega sklada – ne narašča tako hitro, kot bi lahko.

Z odpravo člena bi se sprostilo veliko naložb

Dejan Papež, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, je prepričan, da bi energijsko obnovo večstanovanjskih stavb lahko pospešili, če bi spremenili 14. člen v zakonu o upravljanju večstanovanjskih stavb, po katerem je za najemanje in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov: »Energijsko sanacijo bloka je zaradi omenjenega soglasja, ki ga v tujini, mimogrede, sploh ne poznajo, velikokrat nemogoče izpeljati.«

Da bi se z odpravo ali spremembo člena sprostilo veliko naložb, ki zdaj ravno zaradi tega stojijo, je prepričan tudi Darko Bevk: »Izvajalci so v želji, da bi sploh imeli delo, privolili, da bodo kreditirali izvedbo del, a to je slabo za njihovo kreditno sposobnost, ovira njihov razvoj, in če se ponovi dvakrat ali trikrat, se zgodba konča. Dejstvo je, da bi morale naložbe kreditirati banke, in ne izvajalci ali upravniki. Vplačila v rezervni sklad bi morala biti za banko dovolj veliko jamstvo, da odobri posojilo.«

Vendar odprava člena, ki po Bevkovih besedah blokira velik del gradbenega sektorja in z njim povezanih izvajalcev, ni preprosta. »Zasebno lastnino varujemo bolj kot v drugih državah. Če nekdo ne plačuje v rezervni sklad, se lahko zgodi, da ostane brez stanovanja, zato so pravniki – večinoma z ministrstva za pravosodje – vztrajali, da je potrebno soglasje vseh,« je pojasnil Saša Galonja in dodal, da je glavna ovira doseči konsenz pravne stroke, kje je tista meja, ko tvoja zasebnost ovira druge. Etažni lastniki bi se namreč morali zavedati, da nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti – en posameznik ne more v nedogled (ne glede na razlog) ovirati preostalih lastnikov.

Po njegovem mnenju bi morali sprostiti poseganje v rezervni sklad, vendar to ni edini način. »Etažni lastniki bi lahko, denimo, denar zbirali tudi na ločenem računu, ker pa je to težje, vsi pomislijo na rezervni sklad. Tudi bankam je všeč, saj jim načelo solidarnosti (če ne plačaš ti, bo nekdo drug) zagotavlja varnost.« Papež je dodal, da so vplačila v rezervni sklad zelo majhna; če bi bili zneski večji, etažnim lastnikom ne bi bilo treba najemati kreditov.

Interes za obnovo vsekakor je, je potrdila Vesna Černilogar z Eko sklada: »Lanski poziv za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire v večstanovanjskih stavbah smo zaradi porabe sredstev končali že oktobra. Prejeli smo več kot 630 vlog in dodelili 4,5 milijona evrov, od tega 95 odstotkov za izvedbo toplotne izolacije fasade. Do zdaj je bilo končanih 400 naložb in že izplačanih 2,7 milijona nepovratnih sredstev.«

Eko sklad: Potrjena vsebina javnih pozivov, datum objave še ni znan

Nadzorni svet Eko sklada je minuli teden končno potrdil vsebino javnih pozivov, ki bodo objavljeni letos. »Potreben je še podpis pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo in okolje,« je povedala Vesna Vidic z Eko sklada. Kdaj bodo javne pozive objavili, še ni znano, na Eko skladu pa si prizadevajo, da bi se to zgodilo še ta mesec.

Letos sredstev ne bodo črpali samo na podlagi uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, kot je to veljalo do zdaj (uredba je bila sprejeta na podlagi energetskega zakona in ta shema velja še letos, potem pa bodo začeli veljati nov energetski zakon in novi viri). Kakor je na okrogli mizi pojasnila Vesna Černilogar, se sredstva letos zbirajo tudi na podlagi programa sklada za podnebne spremembe, ki ga je vlada potrdila lani septembra: »Za naložbe v eno- in dvostanovanjske stavbe bo na voljo 21 milijonov evrov, od tega predvidoma 7,5 milijona evrov iz sredstev sklada za podnebne spremembe. Za naložbe v večstanovanjskih stavbah bo namenjenih šest milijonov evrov, od tega 2,5 milijona na tako imenovanih degradiranih območjih: Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Celje, Zagorje, Hrastnik in Kranj. Stavbe na omenjenih območjih bodo upravičene do višjih spodbud, ki bodo lahko znašale do 50 odstotkov priznanih stroškov, vendar bodo nominalno omejene. Višina spodbude za toplotno izolacijo fasade na degradiranem območju je omejena na 15 evrov na kvadratni meter, medtem ko lahko na drugih območjih znaša največ 12 evrov.« Za socialno šibkejše stanovalce v večstanovanjskih stavbah bodo znova veljale višje spodbude, tudi do celotne višine priznanih stroškov naložbe, pri čemer je po besedah Černilogarjeve pomembno, da se ti lastniki ob oddaji vloge izkažejo z odločbo centra za socialno delo.