Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Obnavljamo hišo: Ogrevalni sistem prilagodimo manjšim potrebam po toploti

Z zamenjavo stavbnega pohištva in toplotno izolacijo fasade ter strehe občutno zmanjšamo toplotne izgube. To pomeni, da za ogrevanje hiše potrebujemo bistveno manj toplote, zato je treba prilagoditi ogrevalni sistem. Njegova posodobitev je zadnji člen v verigi ukrepov, ki zagotavljajo manjšo rabo energije za ogrevanje in s tem manjše stroške.

Možnosti za posodobitev ogrevalnega sistema je več. Ekološko ozaveščeni investitorji se bodo zagotovo odločili za prehod na enega od obnovljivih virov energije, kar je smiselno tudi zaradi naraščajočih cen energentov. Najcenejše je ogrevanje na lesno biomaso, kar potrjujejo tudi izračuni strokovnjakov. Vendar je naložba v sodoben kotel na polena z visokimi izkoristki precej višja kot naložba v toplotno črpalko zrak/voda, na primer. Začetna investicija bo višja tudi, če smo se odločili, da bomo za podporo ogrevanju vgradili solarni sistem. Njegovi izkoristki so namreč največji, če je povezan z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja prostorov, kot sta talno ali stensko gretje, medtem ko so pri visokotemperaturnem, radiatorskem sistemu manjši. Marsikateri investitor je, potem ko je zamenjal stavbno pohištvo in hišo oblekel v toplotnoizolativno fasado, bolj ali manj na tesnem z denarjem, zato se odloči za (vsaj v danem trenutku) cenejši ukrep.

Eden takšnih je predelava obstoječega kotla, če ta še ni za odpis. Tako lahko gorilnik na oljnem kotlu zamenjamo s plinskim in kotlu prigradimo kondenzacijski prenosnik toplote, s čimer bomo zagotovili gospodarnejšo rabo energenta. Obstoječi gorilnik lahko zamenjamo tudi s takšnim na pelete, s katerimi bo ogrevanje cenejše kot s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom. Ko izbiramo med različnimi rešitvami, moramo imeti v mislih, da so tiste, ki zahtevajo majhno naložbo, praviloma manj varčne in obratno, pravi energetski svetovalec Franc Kalan in dodaja, da je s posodobitvijo ogrevalnega sistema neposredno povezan še en ukrep, in sicer v varčno pripravo tople sanitarne vode.

Nakupa nove kurilne naprave ali zgolj posodobitve obstoječe se nikar ne lotevajmo na pamet. Najprej je namreč treba izračunati toplotne izgube, ki so po zamenjavi oken in izvedbi toplotnoizolacijskega ovoja občutno manjše – kolikšne bodo potrebe po toploti po novem, naj izračuna strokovnjak, inženir strojnih inštalacij, ki nam bo na podlagi izračunov svetoval tudi vse druge, s posodobitvijo ogrevalnega sistema povezane ukrepe.

Že prvo zimo štiri tisoč evrov prihranka

Boštjan z Dolenjskega se je pred začetkom zadnje kurilne sezone odločil, da bo svojo hišo in sosednjo, v kateri živijo starši, namesto s kurilnim oljem ogreval na drva. Za ogrevanje obeh hiš s skupno površino približno 250 kvadratnih metrov in pripravo tople sanitarne vode so namreč porabili 4500 litrov kurilnega olja in ta strošek je postal prevelika obremenitev za družinski proračun. Na skoraj štirideset let stari hiši, v kateri živi z družino, je pred desetimi leti zamenjal dotrajana okna in vgradil varčnejša termopanska z dvojno zasteklitvijo, leto pozneje jo je še toplotno izoliral z desetimi centimetri ekspandiranega polistirena. Po njegovih besedah je bilo to za tiste čase več kot dovolj, zdaj pa bi se odločil za nekaj centimetrov debelejšo izolacijo. Hiša staršev, ki stoji v neposredni bližini, nosi letnico 1920, še vedno je brez vsakršne izolacije, so pa lani zamenjali okna.

O izbiri energenta ni veliko razmišljal, saj imajo dovolj svojega gozda, si je pa zato veliko več časa vzel za izbiro primernega kotla. Zbral je cel kup informacij, ogledal si je več že izvedenih sistemov, nato pa v ožji izbor uvrstil tri ponudnike. Naložba je precej velika, pravi sogovornik, zato se ni želel na vrat na nos odločiti za najcenejšega. Pri končni odločitvi med tremi izbranimi proizvajalci v ožjem izboru je jeziček na tehtnici prevesilo dejstvo, da so bili ti mojstri najbolj prijazni, znali so mu razložiti, česar ni razumel, in še pooblaščenega serviserja ima v bližini.

Stari oljni kotel je tako nadomestil z 20-kilovatnim na polena, v kurilnici stojita še 1500-litrski zalogovnik toplote in 300-litrski bojler za sanitarno vodo. Na strehi je nameščenih šest kvadratnih metrov sprejem­nikov sončne energije, ki v sončnem vremenu zagotavljajo dovolj tople vode za šest ljudi, morebitni presežki pa se shranjujejo v zalogovniku toplote za podporo ogrevanju prostorov. Lastnik je za vse našteto skupaj z vgradnjo odštel 15.000 evrov. Od Eko sklada je dobil povrnjenih 2200 evrov, naložba pa se mu bo po njegovih izračunih povrnila v treh do štirih letih. V novem kotlu namreč kuri svoja drva; minulo zimo so jih porabili 20 kubičnih metrov. Za ogrevanje je tako odštel le sto evrov, kolikor sta ga stala prevoz in malica za prijatelje, ki so mu pomagali pri pripravi drv, se pošali sogovornik. Če bi jih kupoval, bi zanje odštel 1000 do 1200 evrov.

V obeh hišah so imeli pozimi od 23 do 24 stopinj Celzija, pri čemer lastnik prizna, da niso prav nič varčevali. Dokler so ogrevali s kurilnim oljem, so namreč pazili, da temperatura ni presegla 20 ali 21 stopinj Celzija, s tem da stare hiše po njegovih besedah sploh ni bilo mogoče ogreti na več kot 20 stopinj.

Prilagoditi je treba dimovodne napeljave

Za ogrevanje na biomaso se je potem, ko je zamenjal okna in hišo toplotno izoliral, odločil tudi Matej s Štajerskega. Izbral je pelete, medtem ko je za ogrevanje vode že pred osmimi leti vgradil sanitarno toplotno črpalko. Letos je za ogrevanje 150 kvadratnih metrov velike prenovljene stanovanjske hiše porabil približno 2500 kilogramov peletov, zanje je odštel okrog 600 evrov. Stroški so se v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so porabili več kot 2000 litrov kurilnega olja, močno zmanjšali, pravi sogovornik. Z delovanjem je zelo zadovoljen, saj skoraj nima nobenega dela – kotel deluje avtomatsko, količine pepela so po njegovih besedah zelo majhne, prav tako emisije do okolja in zdravja škodljivih primesi v dimnih plinih, ki nastajajo pri gorenju.

Hkrati z namestitvijo novega kotla je moral posodobiti oziroma zamenjati dimno tuljavo. Ker ta poteka po zunanji strani hiše, se je odločil za trislojni dimnik iz nerjavne pločevine. Prvi sloj je notranja cev iz debelejše pločevine za odvod dimnih plinov, ki prenese visoke temperature, drugi je toplotna izolacija iz kamene volne, tretji pa objema in varuje drugi sloj.

Potrebe po toploti lahko pokrije toplotna črpalka

V energijsko prenovljeni hiši, ki smo jo zadostno toplotno izolirali in vgradili kakovostno stavbno pohištvo, lahko za ogrevanje sanitarne vode in prostorov uporabljamo tudi le eno napravo, ki bo brez težav zagotovila vso potrebno energijo. Pogosta izbira je ena izmed različic toplotnih črpalk, na primer zrak/voda, ki izkorišča toploto okoliškega zraka. Te so se izkazale kot učinkovit sistem tudi v slabše izoliranih hišah. Njihova prednost sta nižja začetna naložba in dejstvo, da jih lahko uporabljamo v skoraj kateri koli mikroklimi, zanje pa ne potrebujemo veliko prostora. Poudariti je treba, da je njihova letna učinkovitost manjša kot pri sistemih zemlja/voda ali voda/voda, med pomanjkljivostmi pa je treba omeniti še, da na njihovo toplotno moč nekoliko vpliva temperatura okoliškega zraka, zaradi česar se v ogrevalni sezoni v konici vključi vgrajeni električni grelec, ki za delovanje porabi veliko električne energije.

Vendar se to ne dogaja tako pogosto, pravi Andrej iz okolice Maribora, ki je pred tremi leti v energijsko celovito obnovljeno hišo (med drugim se je odločil za prezračevalni sistem z rekuperacijo in talno gretje) vgradil 12-kilovatno toplotno črpalko zrak/voda. V minuli zimi, ki res ni skoparila z mrzlimi dnevi, je grelec deloval manj kot šest ur. Za toplotno črpalko se je odločil, ker so se toplotne izgube po prenovi zmanjšale za več kot polovico – letna poraba energije za ogrevanje naj bi bila po izračunih okrog 30 kWh na kvadratni meter oziroma približno 3000 kWh na leto.

Za ogrevanje približno 200 kvadratnih met­rov velike hiše (in sanitarne vode) so prej porabili od 2500 do 3000 litrov kurilnega olja, zdaj za električno energijo odštejejo okrog 600 evrov na leto.

---

Manjša raba energije, manjši izpust ogljikovega dioksida

Eko sklad je od leta 2008 do konca leta 2011 za ukrepe v učinkovito rabo energije občanom razdelil 43,3 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud, in sicer za 33.145 izvedenih ukrepov. Pri tretjini ukrepov je šlo za zamenjavo stavbnega pohištva, sledijo vgradnja sprejemnikov sončne energije (7125 ukrepov), vgradnja toplotne črpalke (3595 ukrepov) in vgradnja kurilnih naprav na lesno biomaso (3243 ukrepov). Za zadnje je Eko sklad v tem obdobju namenil 7,6 milijona evrov, izvedeni ukrepi so letno porabo energije zmanjšali za 26.052 megavatov, izpust ogljikovega dioksida pa za 3908 ton.

Za vgradnjo toplotnih črpalk je Eko sklad namenil 1,8 milijona evrov, z izvedenimi ukrepi se je letna poraba energije zmanjšala za 16.516 megavatov, izpust ogljikovega dioksida pa za 3296 ton.