Namen energetskega pregleda je pridobiti podatke, na podlagi katerih lahko lastnik stavbe pravilno izbere med tistimi ukrepi učinkovite rabe energije, ki bodo z upoštevanjem vseh vidikov obstoječega stanja omogočili optimalno energijsko sanacijo. Energetski pregled je torej eno najpomembnejših orodij pri obvladovanju oziroma zmanjševanju stroškov za energijo, saj naj bi predlagani ukrepi v okviru življenjske dobe stavbe zagotovili optimalno usklajenost naložbe, vzdrževanja in obratovanja.

Termografija razkrije vse napake

Glede na namen in stopnjo zahtevnosti lahko energetske preglede razvrstimo v različne skupine, pojasnjuje Miha Mirtič z Gradbenega inštituta ZRMK. Najbolj preprosta oblika tovrstnega pregleda je preliminarni pregled, pri katerem se analiza obstoječega stanja izdela na podlagi ogleda objekta, v okviru katerega se opravi tudi termografska analiza, če je to mogoče (postopek je namreč mogoče izvajati le pozimi, ko je razlika med zunanjim mrzlim in notranjim toplim zrakom najmanj deset stopinj Celzija). S termografijo lahko natančno opredelimo vsa kritična mesta v zgradbi ter hkrati korektno ovrednotimo vse toplotne lastnosti elementov ovoja stavbe, pravi sogovornik. Termovizijski posnetek namreč pokaže pomanjkljivosti celotnega ovoja zgradbe: toplotne mostove, nepravilnosti v konstrukciji ter pri vgradnji gradbenih elementov in materialov (na primer pomanjkljivosti pri vgradnji toplotne izolacije), netesnost in poškodbe oken, vlago in vse druge posebnosti, ki bi jih drugače zelo težko odkrili.

Energetski svetovalec oziroma usposobljeni strokovnjak bo v okviru preliminarnega energetskega pregleda preveril tudi ogrevalni sistem in analiziral strukturo rabo energije po energentih. Preliminarni energetski pregled je dobra rešitev za lastnike stavb, ki hočejo vedeti, kako zmanjšati rabo energije in s tem stroške. Svetovalec bo pripravil okvirno stroškovno analizo predlaganih ukrepov, ki bodo investitorju v pomoč pri nadaljnjem odločanju.

Izdelava energetskih pregledov poteka v skladu z nacionalno metodologijo, ponudnikov je vedno več, med seboj pa se razlikujejo tako po kakovosti kot obsegu pregleda. Za preliminarni energetski pregled povprečne družinske hiše, ki ga opravijo strokovnjaki gradbenega inštituta, je treba skupaj z izdelavo končnega poročila, ki vključuje tudi priporočene ukrepe in izračun povrnitve naložb v učinkovito rabo energije, odšteti od 1000 do 1500 evrov. S preverjanjem izbranih ukrepov učinkovite rabe energije in njihovo računsko simulacijo natančneje opredelimo tiste ukrepe, ki glede na višino naložbe in vračilno dobo posegov omogočajo pričakovane prihranke, pravi Mirtič.

Uravnoteženi ukrepi za optimalni učinek

Če smo, denimo, toplotno izolirali hišo, ne da bi pred tem preverili stanje ogrevalnih sistemov in drugih strojnih inštalacij, nismo naredili dovolj. Upoštevati je treba dejstvo, da morajo biti vsi ukrepi med seboj uravnoteženi, da bo njihov učinek optimalen. Posledice pravilnih odločitev in izvedba ukrepov učinkovite rabe energije v smiselnem zaporedju so takojšnje: raba energije v zgradbi in s tem obratovalni stroški objekta se zmanjšajo tudi za več kot polovico. Analize, ki so jih delali na gradbenem inštitutu, so pokazale, da se je specifična raba energije za ogrevanje po izvedbi različnih ukrepov, določenih na podlagi energetskega pregleda, v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov. Učinek je seveda odvisen od tega, v kakšnem stanju je bil objekt v izhodišču, torej pred začetkom energijske sanacije, pa tudi od obsega investicijskih ukrepov na ovoju stavbe in strojnih inštalacijah. Kakor koli, naložba v svetovanje se je s prihranki povrnila v nekaj mesecih obratovanja prenovljene stavbe.

Dušan Florjančič z Gorenjskega je pred tremi leti zaradi visokih stroškov za ogrevanje dal izdelati termografsko analizo več kot 20 let stare hiše. Kamera je pokazala, da je toplotni ovoj bolj za silo (hiša je na severni strani izolirana z osmimi centimetri ekspandiranega polistirena, druge zunanje stene pa le s petimi), še bolj problematične pa so bile toplotne izgube skozi lesena okna. Vsa okna je zamenjal s trislojnimi iz PVC, zamenjal je tudi vhodna vrata in zgolj s tem ukrepom takoj zmanjšal rabo energije za 20 odstotkov.

Poglobljen energetski pregled

Za bolj poglobljene energetske preglede se običajno odločajo v večjih objektih, poslovnih in večstanovanjskih, s kompleksnejšimi porabniki energije. Vključujejo namreč natančne izračune potreb po energiji in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije. Razširjeni energetski pregled podrobno obravnava porabnike, lastnosti infrastrukture in opreme, cilj pa je ugotoviti natančne razloge za rabo energije po vrsti uporabe. Na podlagi podrobne analize obstoječega stanja se predlaga celovit nabor organizacijskih in investicijskih ukrepov, s katerimi je mogoče izboljšati energetsko stanje stavbe.

Vsak predlagan ukrep je finančno ovred­noten in ekonomsko analiziran. Da bi bile priporočene rešitve čim bolj optimalne, pri razširjenem energetskem pregledu izvedejo tudi meritve mikroklime, ocenijo bivalne navade uporabnikov stavbe in stopnjo bivalnega ali delovnega ugodja. Končni rezultat je identifikacija vseh ukrepov, primernih za posamezno stavbo, in finančna analiza, ki obsega stroške investicije, vzdrževanja, obratovanja in prihranke. Investitor lahko za vsak ukrep posebej izve, koliko ga bo stal, koliko bo z njim prihranil in v kolikšnem času se mu bo naložba povrnila. Razširjeni energetski pregled lahko obravnava tudi morebitne spremembe v načinu obratovanja in vzdrževanja objekta, če posamezen ukrep to zahteva.

---

Cilji energetskega pregleda

• določitev referenčnega stanja porabe energije v objektu
• prikaz letnih stroškov za energijo in vplivov na letno porabo energije
• določitev energijsko šibkih mest in drugih nevidnih gradbenofizikalnih poškodb na objektu na podlagi termografskih posnetkov
• pregled in analiza obstoječega gradbenofizikalnega stanja objekta in energetskih sistemov v njem
• predlog ukrepov za celovito energetsko sanacijo in priprava različic za analizo izvedljivosti
• analiza izvedljivosti izbranih ukrepov in ocena njihove vračilne dobe (z upoštevanjem stroškov v življenjski dobi stavbe LCCA)
• ocena stroškov izbranih ukrepov po kategorijah stroškov (višina naložbe, obratovanje, vzdrževanje)
• ocena prihrankov zaradi izvedenih ukrepov energijske sanacije.