Kuhinja Les, ki jo je za Pohištvo Potočnik oblikoval Julijan Krapež, je naredila vtis na strokovno komisijo, ki je že osmič podeljevala nagrado deset najboljših in med njimi razglasila zmagovalca Top of the top. »Proizvajalec ima pogum, da vlaga v dobro predstavitev na sejmu. Že vrsto let sodeluje z oblikovalcem Julijanom Krapežem, ki je v izdelke vtisnil viden pečat. S svojimi izdelki razume najvišjo stopnjo kakovosti obdelave lesa in drugih lokalnih naravnih materialov. Komisija se zaveda, da njegov vsakoletni projekt spada v najvišji cenovni razred in s tem ni namenjen najširšemu krogu kupcev, ampak le majhnemu delu trga,« so pojasnili svojo odločitev.

Oblikovalec Julijan Krapež, ki ima v svoji biografiji zdaj že vrsto nagrajenih kuhinj, je pojasnil, da je izhajal iz zamisli, da bi zasnoval zanimivo kuhinjo iz cenejših vrst lesa s poudarkom na kompoziciji. Nastala je kombinacija dveh domačih vrst lesa – naravnega jesena in parjene akacije – in avtohtonega kamna. Kot opaža oblikovalec, sta obe vrsti lesa pri nas zapostavljeni in potisnjeni v ozadje, saj slepo sledimo modnim trendom. Jesen in akacija pa nista trendovska. »Želeli smo potrditi tezo, da so lahko kompozicije iz avtohtonih vrst likovno zanimive in funkcijsko uporabne. Ko za njihovo oplemenitenje uporabimo ročno ščetkanje in oljenje, izstopijo in dobijo novo, bogatejšo podobo. Lepljenec iz akacije kot mozaik oblikovno dopolnjuje jesenovo nežno in jasno strukturo,« še pravi Krapež.

Parjeno akacijo, ki je odporna proti vlagi in se zato uporablja tudi za zunanje prostore, so uporabili za delovni pult, ki je hkrati predalčnik brez ročajev. Tudi notranjost elementov je v celoti iz lesa. Lesu so, kot pravi oblikovalec, dodali kamen kot neke vrste začimbo, poudarek. Hkrati pa je to živi začimbnik, saj v njem rastejo začimbnice v lončku, sestavni del kuhinje pa je tudi shramba (nekakšen suhi začimbnik). »Lepota lesa in kamna izhaja iz njune naravne podobe in prvobitne strukture. Poseben pridih smo jima dali z naravnimi materiali in ročno obdelavo. Prav v tem se lepota narave stika z našo bogato obrtniško tradicijo,« še pravi sogovornik o kuhinji, ki deluje izčiščeno in hkrati prijetno toplo.

Sveže ideje mladih oblikovalcev

Z lesom radi ustvarjajo tudi mlajši oblikovalci. Nekaj zanimivih primerov je bilo na ogled na razstavi Top ideje. Domek so lučke, ki so nastale v Ups!Ateljeju, vodita ga oblikovalca Matic Treven in Daša Šmid, ki sta se podpisala že pod kolekcijo Nostalgija, predstavljeno na lanskem sejmu pohištva. Kolekcija svetil v obliki ptičjih hišic je prepričala tudi strokovno komisijo, saj so jo uvrstili med deset najboljših. Njun razstavni prostor pa razglasili za najlepšega na razstavi Top ideje.

Med tri najboljše na razstavi Top ideje se je po izboru komisije uvrstil oblikovalec Miha Kaučič, ki izdeluje pohištvo iz odpadnega lesa. Na sejmu smo si lahko ogledali kolekcijo z imenom Neuporabno je uporabno, ki jo je izdelal iz odvrženih lesenih vinskih sodov. »Neuporabno pomeni, da je nekaj izgubilo svoj prvotni namen – funkcijo. Predmet postane neprimeren za uporabo in pridobi status kosovnega odpada,« je ob svojih izdelkih zapisal oblikovalec in dodal, da z omenjenim projektom išče potencial v zavrženih stvareh – smeteh. V dialogu med smetmi in njegovo idejo pa nastane nov izdelek, ki ima svojo funkcijo in estetsko podobo.

Absolventa arhitekture Luka Fabjan (ki je pripravil tudi zmagovalno rešitev letošnjega natečaja Arhitekturni dialog) in Tadej Podakar, ki se predstavljata pod imenom TRIpike, sta zasnovala modularni stenski regal Reml shelf, ki se je prav tako uvrstil med tri najboljše Top ideje. Regal je sestavljen iz dveh materialov, nosilna konstrukcija je kovinska, police so iz domačega macesna. Osnovna ideja se po besedah Fabjana izraža v enem »remlju« oziroma letvi, najbolj pogostem elementu, ki ga dobimo iz hloda. V stenskem regalu Reml shelf se pokaže naravni videz lesa, tako da je lep tudi sam po sebi in je kot takšen lahko umeščen v prostor brez dodat­ne funkcije. Kot še pravi sogovornik, pa ga lahko postavimo v različne prostore, tudi v kuhinjo, kopalnico ali otroško sobo. Poleg knjig lahko med letve, ki se jih da nastavljati na različne širine, zataknemo še kakšne druge predmete.

Slovenski material, volno, je pri tabureju Usedi.se uporabila tudi Darja Rant. Mehko, okroglo in večnamensko sedišče, ki lahko postane še naslonjalo, igralo ali telovadna blazina, je bilo prav tako uvrščeno med tri najboljše Top ideje. Zgornji del sedišča je iz pletenine, spodnji iz volnene polsti, polnila pa so lahko različna, denimo pirine ali ajdove luščine, češnjeve peške, predlaga oblikovalka. Prav tako so lahko volni dodane različne dišavnice, kot so sivka, meta, melisa, bazilika ali materina dušica.

Sestavljivo pohištvo

Plod dela mladih oblikovalcev, ki se predstav­ljajo pod imenom Desnahemisfera (Dejan Kos, Damir Islamović in Klemen Smrtnik), je kavč Prima, izdelan v podjetju M Tom. Kovinsko ogrodje in oblazinjeni deli sestav­ljajo modularni kavč, ki je, kot pravi eden od avtorjev, namenjen mlajšim kupcem ali tistim, ki živijo v majhnih stanovanjih. Iz enega kavča se izvlečejo še trije sedežni deli, nastane sedežno pohištvo za več ljudi, ki pa takrat, ko ga uporabljata eden ali dva, ne zaseda veliko prostora.

Podjetje Donar je letos predstavilo nadaljevanje zgodbe iz preteklega leta, to je sestavljiv sedežni sistem Beatnik Open Source, oblikovalcev iz studia Gigodesign, ki ponuja veliko različnih dodatkov, kot so naslonjala, police, posebno polico za knjige ali revije in seveda možnost priključitve mobilnih elektronskih naprav. Sedežni sistem je namenjen zlasti javnim prostorom, kjer je mogoče skupni prostor urediti na bolj privlačen način. Kot pravi Matej Feguš, direktor podjetja Donar, gre za nadaljevanje zgodbe počivalnika Beat­nik, nagrajenega z nagrado red dot. Beatnik predstavlja zaprt, intimen sedež v javnem prostoru, zdaj pa je iz njega nastal še odprt sedežni sistem, vendar je ohranil vse funkcije uporabe mobilnih elektronskih naprav, kot jih ima predhodnik.

Sestavljivost in z njo možnost različnih postavitev odlikujeta tudi sestavljiv regalni sistem Cubit podjetja Pro-Tim. To je 25 različnih kubusov iz furnirja ali mediapana, ki jih lahko preprosto sestavljamo in z njimi popestrimo prostor. Razstavni prostor podjetja Pro-Tim pa je posebna komisija (v njej so bili Jani Bavčer, Mladen Treppo in Damjan Uršič) prepoznala kot enega izmed treh najlepših. To so utemeljili z besedami, da na likovno zanimiv in razstavljenemu objektu primeren način prikaže možnosti sestave modularnega kasetnega sistema.

Med tri najlepše na sejmu so uvrstili še razstavne prostore Strle Svetil in Društva oblikovalcev Slovenije (DOS). Prvi je bil po mnenju komisije domiselno oblikovan, izražal je filozofijo in vizijo podjetja, posvečeno dobremu oblikovanju. »Razstavni prostor DOS s svojo preprosto in čisto postavitvijo v odprtem prostoru obvladuje in označuje impozanten viseči skelet. Razporeditev je pregledna in nazorno prikaže izdelke članov DOS,« je svojo odločitev utemeljila komisija.

Vrata za razmislek

Tudi DOS vsako leto podeli priznanje za pohištvo leta, tokrat se je komisija (v sestavi Jana Mršnik, Mateja Panter in Jurij Dobrila) odločila za vrata Ultimum Pure, model 609, podjetja Pirnar. Kot pravijo, ga še nikoli niso podelili kosu stavbnega pohištva. »S tem izdelkom podjetje Pirnar pravzaprav postavlja pred nas razmišljanje o prihodnji kulturi bivanja, v kateri se vhodna vrata bivališča povezujejo z vrati avtomobila, z vrati hladilnika. Vrata bivališča nenadoma postanejo vrata uporabne, do človeka prijazne naprave. Prihodnost bo verjetno drugačna od sedanjosti in v njej se bo precej spremenila tudi podoba bivališč. Morda so nagrajena vrata bežen pogled vanjo,« je zapisala komisija.