Če stanujete v bloku, se vam je že najbrž kdaj zgodilo, da vas je navsezgodaj zjutraj prebudil neznosen hrup. Prvo vprašanje, ki vam je prišlo na misel, je bilo, le kaj hudiča počnejo sosedje. Pozneje ste ugotovili, da niso krivi vaši sosedje, ampak da hrumenje prihaja iz višjih nadstropij, kjer pravzaprav prenavljajo kopalnico. Večji posegi namreč zahtevajo tudi nekaj razbijanja, zlasti pri odstranjevanju keramičnih ploščic, prestavljanju elementov in podobnega.

Prenova kopalnice

1. Iskanje obrtnika – Prenova se pravzaprav začne z iskanjem mojstra, ki se bo tega lotil. Kakor pravi Boris Šebenik, podjetnik, ki se že dolgo ukvarja s preurejanjem kopalnic, je zelo pomembno, komu zaupamo to delo. Priporočilo prijateljev ali znancev ni odveč, saj se tako izognemo neprijetnostim, ki se nam lahko pripetijo. Po sogovornikovih lastnih izkušnjah se je že zgodilo, da je naivna lastnica poiskala mojstra, možakar je prišel in začel delati, zahteval plačilo (in ga dobil), nato pa se ni nikoli več prikazal. Seveda je kopalnica ostala razbita in v začetni fazi prenove. Kako težko je potem najti človeka, ki bi začeto delo končal, si lahko predstavljate!

2. Ogled in načrtovanje – Ko si zagotovimo dobrega obrtnika, sledi ogled prostora. V to sodijo izmere, pregledovanje, kje so odtoki, kaj se da spremeniti in prestaviti, ter svetovanje, kaj bi bilo po mnenju izkušenega strokovnjaka najbolje. Lastniki navedejo svoje zahteve, potem pa je treba želje uskladiti z izvedljivimi možnostmi. Po besedah sogovornika se da v kopalnicah, kljub obstoječim napeljavam in drugačnemu prepričanju ljudi, prestaviti tako vodovodne cevi kot električno napeljavo. Težava nastane le pri odvodu za straniščno školjko. V večstanovanjskih zgradbah je običajno speljan odvod, na katerega so vse kopalnice priključene enako. Če je tako, bo moralo stranišče stati na točno določenem mestu, pa čeprav bi si ga želeli drugje.

Nato sledi izdelava arhitekturnega načrta, v katerem so natančno določene vse podrobnosti. Po besedah Šebenika izrišejo prostor z vsemi pripadajočimi elementi, tako kot naj bi bili v končni podobi. Določijo tudi materiale, barve, različne dodatke (kot so držala za brisače, police, osvetlitev …), izberejo talne in stenske obloge ter kopalniške elemente. »Ko je vse dogovorjeno in naročnik to potrdi, mora obrtnik pripraviti finančno ponudbo,« dodaja sogovornik. Cena naj bi ostala enaka tudi ob koncu del, ko moramo plačati. Pokažejo pa se lahko tudi nepričakovani dodatni stroški, če na primer lastnik ne da popolnih podatkov o obstoječem stanju. Nekoč so pri nekom ob rušenju ugotovili, da na tleh ni narejene izolacije, to pa je pomenilo višje stroške, kot so jih predvideli.

Z obrtnikom se morate dogovoriti tudi o trajanju prenove. Kakor pravi Šebenik, z njegovimi mojstri običajno potrebujejo od 10 do 12 dni, odvisno od zahtevnosti del. Res se marsikdo rad sam loti tovrstnih posegov po stanovanju ali pa sam poišče mojstre, vendar to pomeni veliko usklajevanja in mnogo več časa, še zlasti če vas kateri pusti na cedilu.

3. Gradbena dela – Ko ste dorekli vse podrobnosti, določili finančno plat in rok, do kdaj mora biti končano, se začnejo gradbena dela. Najprej je to odstranjevanje starih elementov, talnih in stenskih oblog ter ometa. Nato postavitev odtočnih cevi, priprava za vodovodno napeljavo in postavitev slednje. Če je predvidena prestavitev ali menjava radiatorja, bo to naslednji korak. Mojstri bodo nadaljevali s prilagajanjem električne napeljave, na primer če ste si zamislili drugačno postavitev luči. Ko je to opravljeno, sledi izdelava novih ometov, priprava za pleskanje in polaganje keramike.

4. Nameščanje elementov – Kopalnica zdaj počasi že dobiva končno podobo, saj je vse pripravljeno za nameščanje kopalniških elementov, od večjih, kot sta prha in umivalnik, do manjših, na primer omaric, polic, svetil in drugih dodatkov, ki jih je treba priviti na steno.

Spremembe v kopalnici

Kopalnica kot del bivalne kulture in doma kot celota v zadnjih letih doživlja bistvene spremembe. »Opažamo vedno več želja po nekakšnem domačem wellnes centru. Poleg potrebe po osnovni telesni higieni je vedno večja potreba po duševni higieni. Vzpostavlja se neki vseobsegajoči impulz, ki združuje naravne koristi zraka in vode z najnovejšimi dosežki na področju tehnologije in dizajna. Oblikovanje se ne predstavlja le kot lepa oblika, ampak se dotika tudi drugih vidikov, kot so trajnost, recikliranje in ekologija,« poudarja arhitekt Bojan Leva iz arhitekturnega studia Atelje A.

Pri načrtovanju tega prostora mora arhitekt prisluhniti naročniku in po njegovih željah ponuditi presežek tistega, kar smo vajeni. »Da pa to ne pomeni nekaj šablonskih trendovskih rešitev, je treba razumeti sam fenomen kopalnice, vezan tudi na družbeno zavedanje in kulturo bivanja v prihodnosti,« poudarja sogovornik. Ljudje so večinoma očarani nad modnimi oblikami, vendar se po njegovem princip skriva v vsebini. Torej, na eni strani površinskost oziroma lahkost in na drugi strani globina oziroma temeljitost.

Velik, svetel prostor

»Trend zdaj ni več vezan na generacijske spremembe, temveč se bolj kaže po socialnih razredih. Na splošno je kopalnica vedno večji, z dnevno svetlobo obogaten prostor med drugimi vsebinami doma,« še dodaja Leva.

Tradicionalno kopalniško opremo so nadgradili številni tehnološki izumi, na primer vertikalna in horizontalna hidromasaža, bioenergetska masaža, aromaterapija, terapija z glasbo, turška parna kopel … V zadnjih letih si marsikdo v kopalnici privošči pravo razkošje. Velike kadi z različnimi masažnimi nastavki so postale povsem običajne. Podobno je pri kabinah za prhanje. Ponujajo nam lahko karkoli: poleg osnovnega prhanja še masažo, parno kopel, aromaterapijo, terapijo z glasbo, pa še kaj, kar naj bi nas sprostilo in nam napolnilo baterije. Kakor radi poudarijo proizvajalci, vse za telo in duha.

Preden si omislimo takšno kabino za prhanje, moramo vedeti, opozarja Šebenik, da je pri stranskih šobah pomemben tlak vode. V višjih nadstropjih stolpnic je ponekod slabši, kar pomeni, da od takšne nežne masaže ne bomo imeli kaj veliko koristi. Nekateri proizvajalci v kabinah že vgrajujejo elektromotorje, ki poganjajo vodo v šobe, tako da tlak vode v napeljavi ni pomemben. Na principu vodne črpalke, ki poganja vodo in ustvarja masažo, delujejo tudi masažne kadi. Kot pripoveduje sogovornik, pri masažnih kadeh ne smemo pozabiti na dezinfekcijo, saj sta toplota in vlaga pravo okolje za bakterije. Dezinfekcija je priporočljiva enkrat na štiri kopanja ali enkrat na mesec, nekatere kadi pa imajo avtomatsko nastavitev dezinfekcije in nas same opozorijo na »temeljito čiščenje«.

»Priča smo telesnemu in duhovnemu preporodu, z uporabo manjših bazenov pa kopalnica omogoča skupna doživljanja, druženje in delitev pozitivne energije z ljudmi, ki so nam blizu,« dodaja Bojan Leva.

Les v kopalnici

Arhitekt še dodaja, da pri opremljanju kopalniških prostorov ni več tabujev, kakršen je bila nekoč uporaba lesa. V zadnjih letih se je ta zelo razširila. To je že opaziti v ponudbi trgovin s kopalniško opremo. Les se ne pojavlja le na omaricah in policah, ampak tudi kot talna obloga. Nekatere tropske vrste lesa (na primer tik) so zaradi velike vsebnosti olj zelo odporne proti vlagi in so zato primerne za kopalnice. Lahko pa se uporabljajo tudi druge vrste (na primer les cedre, breze, hrasta ali češnje), le posebno obdelavo potrebujejo.

Po Šebenikovih besedah je treba lesene talne obloge pustiti približno tri tedne, da se posušijo. Pred dobrima dvema letoma smo imeli na ljubljanskem pohištvenem sejmu priložnost videti umivalnik in kad iz sibirskega macesna. Sogovornik pravi, da še ni imel priložnosti vgraditi takšne opreme.

Poleg običajnih naravnih materialov se vključujejo tudi novi, ki se najbolje obnesejo za ta namen, na primer steklo, tempirano steklo, liti akril in druge umetne snovi. Vsak izbran material daje po besedah arhitekta Bojana Leve v svojem bistvu tudi določeno barvo. Barve so univerzalni jezik in na nas vplivajo mnogo bolj, kot se zavedamo. Z njimi izražamo čustva, delujejo na naše razpoloženje, tudi v kopalnici.

Prha ali »wet room«

Nekoč smo le listali po tujih revijah in se navduševali nad tako imenovanimi »wet rooms«, ki so pravzaprav prhe, od tal do stropa obložene s keramičnimi ploščicami. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali je to izvedljivo v večstanovanjskih zgradbah in ali lahko začne zamakati in kapljati v spodnje stanovanje. Po besedah Šebenika lahko takšno prho vgradimo v katero koli kopalnico. Obstajajo posebni sistemi plošč, imenovanih wedi, ki jih polagajo neposredno na beton v višino tlakov, nanje pa postavijo keramiko. Te plošče so sestavljene iz ekstrudiranega polistirola, ki je obojestransko armiran s steklenimi vlakni in prevlečen s tanko plastjo malte. So lahke, toplotno izolativne in vodoodporne. Po mojstrovih zagotovilih so odlična podlaga za keramične ploščice in mozaik.

Delo in dom, 22. februar 2006