Kam jih razporediti na površini 41 kvadratnih metrov, poleg tega pa urediti še kuhinjo, jedilnico, spalnico, dnevni kotiček in kopalnico? Omare okoli in okoli ter v sredini dolgočasen prostor s posteljo? Morda kar pregraditi razpoložljivi del, ga zapreti in vanj natlačiti vse plašče, hlače in klobuke? Ne.

Za stanovalko imajo oblačila verjetno posebno vrednost. Misel, ki me je vodila pri zasnovi stanovanja, je, da oblačila oblikujejo prostor.

Vse se vrti okrog steklenega kubusa, ki se pojavi v središču dogajanja, prostora in navsezadnje stanovanja. Ne samo da deluje kot ovoj za vsa shranjena oblačila, ampak postane skulptura stanovanja, glavna misel, poudarek in mesto igre s svetlobo, oblačili in senco, poleg tega deluje kot pregradni del med dnevnim in spalnim območjem.

Zgodba: prefinjeno oblečena gospa s kupi vrečk v rokah in premočenimi čevlji ter težkim plaščem stopi v stanovanje, vsa premražena in izčrpana. Verjetno bi se ji zdelo dolgočasno, če bi skozi odprta vhodna vrata zagledala metre in metre omar, na sredini stol, mizico in posteljo. Tu je slika popolnoma drugačna. Vstop v stanovanje, pogled skozi okno in na tisto, kar ji je najljubše – oblačila, ki se za steklenim ovojem postavljajo na ogled, ter svetlobo, ki pronica skozenj in ves dan riše nove slike. Občudovanje tekstilnih iger, počitek in sproščanje kar na »hodniku«, v udobnem fotelju. »Za vogalom« majhna kuhinja z jedilno mizico, kjer lahko srka čaj ob pogledu ven in na oblačila. Na bolj zamaknjeni strani, zadaj za garderobnim kubusom, pa se skriva intimni del, kjer se lahko gospa prepusti sanjam dobesedno med svojimi sanjami, ki jih predstavljajo oblačila.