Kljub visokim temperaturam zraka so bili razstavljavci z mislimi pri jeseni, zimi in novoletnih praznikih. Svet drobnih dodatkov, s katerimi lahko polepšamo svoj dom, je tako rekoč neskončen. Od povsem uporabnih in lepo oblikovanih pripomočkov do duhovitih predmetov. Če iz videnega izluščimo smernice za prihajajočo sezono, lahko rečemo, da bodo v ospredju naravni materiali in umirjene barve. Bela, siva, bež, zemeljski odtenki, les, kamen, volna, bombaž, to so le nekateri odtenki in materiali, ki prevladujejo pri jesensko-zimskih kolekcijah. Tudi praznična dekoracija se spogleduje s podobnim umirjenim trendom – bela, srebrna, zlata, rdeča so barve, ki bodo aktualne v decembrskih prazničnih okrasit­vah. Malo živahnejši so le še izdelki z retro pridihom, ki jih imajo v ponudbi nekateri proizvajalci. Te krasijo pisani vzorci.

O barvah je tokrat razmišljal tudi nemški profesor in oblikovalec Hansjerg Maier-Aichen, ki je vodil posebne oblikovalske oglede za novinarje. Za izhodišče je vzel vprašanje, kdo se boji rdeče, rumene in modre. Čeprav je v zadnjih letih, pravi profesor, barvna lestvica pod vplivom minimalizma izčiščena, črno-bela, so barve vedno imele pomembno vlogo v oblikovanju, saj vplivajo na udobje in počutje, tudi v varnem zavetju doma. Vsako leto se izlušči nekaj modnih odtenkov, zdaj so na primer v ospredju umirjeni pasteli, a nekatere barve so vedno vključene v kolekcijah, na primer črna in bela, za novoletne okrasitve pa rdeča, srebrna in zlata. Barvam sicer podjetja in njihovi oblikovalci namen­jajo veliko pozornosti in ponavadi sodelujejo kar s celim timom strokovnjakov, ki proučuje barvne smernice.

Slovenska zgodba

Nove izvirne zgodbe hišnega tekstila je na sejmu predstavila tudi slovenska blagovna znamka Jagababa, pod katero ustvarja Saša Drobnič Škrjanec. Nastopila je v okviru dela sejma, imenovanega Next, na katerem sodelujejo mlajša podjetja iz devetih držav. Na sejmu so bila tri različna območja Next, ki so jih poimenovali Carat, Personal Accessories in Modern Crafts, predstav­ljajo pa različna področja oblikovanja. Jagababa je bila izbrana v skupino šestih ustvarjalcev iz Evrope v sklopu Modern Crafts, kjer so razstavljala izbrana nova manjša podjetja in družbe, ki se želijo s svojimi izdelki širiti in dolgoročno ustaliti na mednarodnih trgih.
Na ogled sta bili dve kolekciji tekstila za dom te blagovne znamke. Prva je pri nas že poznana: na kuhinjskih krpah, namiznih tekačih, predpasnikih, bombažnih prtičkih, nakupovalnih torbah in prevlekah za blazine so ročno potiskane grahaste kokoši, ribe, cvetje in pike. Na sejmu pa je premiero doživela tudi nova kolekcija, ki se že ozira k zimi in božiču, saj so na njej potiski storžev, želodov, jelenčkov, čajnikov. »Navdih sem našla v naših gozdovih in praznično obloženih mizah. Poskusno sem pokazala tudi s svojimi vzorci potiskano fino bombažno blago za zavese,« je pojasnila oblikovalka Saša Drobnič Škrjanec, ki se z oblikovanjem modnih dodatkov ukvarja dobrih deset let, hišni tekstil pa ji je bil vedno izziv, saj tudi sama veliko časa preživi v kuhinji in z družino vedno sede za lepo pogrnjeno mizo. Po njenem mnenju je na trgu preveč izdelkov »made in china« iz nekakovostnih materialov in brez lokalne zgodbe. Tako so nastale tudi ročno tiskane kuhinjske krpe in predpasniki, vsak s svojo zgodbo. Zakaj ravno kuhinjske krpe? »Kuhinjska krpa je nekaj zelo vsakdanjega in zakaj ne bi smela biti okras kuhinji? Tudi to je kultura mize,« odgovarja oblikovalka, ki navdih za vzorce na njih vedno najde v lokalnem okolju, kot pravi, v tistem, kar ji v vsakdanjem bivanju razburka domišljijo. »Spomin na kmečko dvorišče s kokošmi ali pa babičina pikasta ruta, potica in valovi našega morja. Z možem potem idejo preneseva na papir, včasih s pomočjo fotografij ali stare francoske enciklopedije. Grafično dodelani motivi nato pristanejo na situ za sitotisk. Lokalna zgodba tako dobi čisto globalno trendovsko ali pa brezčasno elegantno grafiko,« pripoveduje.

Sodelovanje na sejmu v Frankfurtu je bilo poslovni izziv, prav tako raz­iskovanje tujih trgov, pravi oblikovalka in dodaja, da je za začetek na sejmu, ki se ga je udeležila prvič, iskala dodatno potrditev o delu in izdelkih. Tako z odzivi kot obiskom razstavnega prostora je, kot nam je povedala na prizorišču, nadvse zadovoljna.

Skodelice iz kavne usedline
in luči iz žagovine

Sejem Ecostyle, ki so ga prvič izvedli pred dvema letoma, je namenjen izdelkom, ki ustrezajo načelom trajnostnega razvoja. Trg za zelene izdelke se iz leta v leto širi, tudi na področjih, ki so povezana z opremo in dekoracijo doma. Po podatkih organizatorjev kar 56 odstotkov kupcev redno kupuje izdelke iz sistema pravične trgovine. Zlasti pri mlajših opažajo večje zanimanje za ekologijo, družbeno odgovornost in usmerjenost v lokalno. Tokrat je bil Ecostyle v znamenju družbeno odgovornega oblikovanja. Na njem so med drugim predstavili izdelke, ki so jih naredili na delavnicah z ljudmi s posebnimi potrebami. Prav tako je bil na ogled izbor izdelkov, ki nastajajo v Afriki in Aziji pod okriljem CBI (Centra za promocijo uvoza iz držav v razvoju), organizacije, ki malim in srednje velikim proizvajalcem iz držav v razvoju pomaga pri izvozu v tujino. Nastala je kolekcija barvitih ročno narejenih in uporabnih izdelkov z etno pridihom, ki lahko v domače okolje vnesejo nekaj bolj avtentičnega kot serijsko narejena ponudba.

Z zanimivimi izvirnimi idejami so se predstavili tudi mladi talenti. Na sejmu namreč vsako leto nekaj prostora odmerijo mladim talentom, ki svoje zamisli predstavijo na delu prireditve Talents. Tokrat se jih je predstavilo 59 iz 14 držav. In kaj je vzbujalo pozornost? Recimo, luči iz žagovine, ki nastajajo v švedskem oblikovalskem studiu Muk. Oblikovalca uporabljata lesni odpadek bližnjih predelovalcev lesa. Marsikoga je presenetila tudi zamisel skodelice, narejene iz kavne usedline.

Dogajanje so tudi tokrat popestrili s podelit­vami nagrad, predavanji in srečanji z oblikovalsko stroko. Med drugim so pripravili posebno predstavitev Window dressing live z zanimivimi predlogi dekoracije izložbe, ki jih je tudi letos pripravila strokovnjakinja Karin Wahl. S primeri izložb in na kratkih predavanjih je svetovala, kako in s čim pritegniti kupce. Tokrat je vzela za izhodišče kulturo in navade, povezane z novoletnimi prazniki v Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in Skandinaviji. Nastala so okna, posvečena praznični dekoraciji, zajela pa so tako umirjen skandinavski slog kot živahnejši in bolj razkošen francoski in italijanski.