»Že pred leti sem začela raziskovati uporabo različnih vrst betona v pohištveni industriji. Takrat sta bila edina zares znana kosa Grčičev Chair One za Magis in Guhlov Loop Chair za Eternit iz 50. let. Nato se je uporaba razbohotila in nastalo je veliko izjemnih kosov, od svetil do kuhinj in kopalniških elementov. Oblikovalci so se odločali za nove vrste mikroarmiranega betona in betona z najrazličnejšimi vlakni. Veseli me, da je čas pokazal, da sem izbrala pravi material. Trg danes zahteva novosti, ki niso nujno povezane s popolnim in ekstremno dragim materialom. Veliko kupcev ceni primarni, surov videz. Naveličani so popolnih oblik z obdelavo v visokem sijaju,« razmišlja oblikovalka. Kolekcija je po njenih besedah odgovor na potrebo po oblikovanju filigranskega pohištva z estetskimi lastnostmi betona. Kot arhitektka si je vedno želela ustvariti kos opreme iz zelo tankega betona in lastnosti vlaknocementa so se pri njeni ideji zelo dobro obnesle.

Material, ki veliko prenese

Vlaknocement se primarno uporablja kot gradbeni material za fasade in valovito strešno kritino. Za izdelavo vrtnega pohištva mu namesto armature dodajo vlakna. Ponavadi so to armirna polivinilalkoholna in procesna celulozna vlakna. Preden se vlaknocement strdi, ga je mogoče, razloži sogovornica, zlahka oblikovati. Ko pa se strdi, je zelo stabilen in odporen proti različnim vremenskim vplivom. Pri pohištvenih kosih je debel med 10 in 16 milimetrov. Miza, na primer, je oblikovana iz 16-milimetrskega in kljub temu prenese zelo velike obremenitve, približno 200 kilogramov. Pri večjih obremenitvah se sicer rahlo upogne, vendar zaradi vlaken ne poči.

»Dobra lastnost vlaknocementa je tudi ta, da je za zdravje in okolje neškodljiv. Prav tako je zelo zanimiv na otip. Vsakogar preseneti njegova žametna površina,« pravi Rugljeva. Vlaknocement je po njenih besedah zelo stabilen material in odporen proti vremenskim vplivom, saj se uporablja za fasadne obloge in strešno kritino. Dobro prenaša visoke in nizke temperature. »Dobra lastnost, ki mu jo dajo uporabljena vlakna, pa je to, da pozimi ni nikoli tako mrzel in poleti nikoli tako vroč kot pravi beton.« Izdelke po končni obdelavi vedno dvakrat impregnirajo, sicer pa se naravno starajo, kar je lastnost, pojasni oblikovalka, značilna za vse vidne betone. Madeži, usedline ali poraščenost z algami in mahovi se dajo odstraniti.

Vlaknocementni izdelki ne potrebujejo posebnega vzdrževanja, ponavadi je dovolj kar vlažna krpa, ni pa priporočena uporaba kemičnih pripravkov. Najlaže in učinkovito jih očistimo z visokotlačnim čistilnikom in vodo.

Kolekcija s potencialom

V kolekciji je več kosov (vrtna miza, klop, umivalnik, pasja uta, modularna stena, lonec za rože), ki so v redni proizvodnji, vrtne svetilke pa so še v eksperimentalni fazi. Kakor pravi sogovornica, bo v prihodnosti zagotovo oblikovala XXL-verzijo vlaknocementne sedežne garniture. »Kolekcija ima še velik potencial in idej je več, kot jih je mogoče v tako kratkem času uresničiti. S podjetjem se bomo zdaj osredotočili na izdelavo kalupov za širšo proizvodnjo,« še pojasni.

Za prvi izdelek iz vlaknocementa je bila dogovorjena z nekim drugim slovenskim podjetjem, ki pa je, ko je bilo treba idejo izpeljati, da bi jo predstavili na milanskem SaloneSatelite, v zadnjem trenutku odpovedalo sodelovanje. Tako se je povezala z Esalom in od takrat so se stvari razpletale precej hitro. »O njihovem vlaknocementu sem razmišljala že prej, saj sem kot arhitektka poznala njegove lastnosti, vendar ideje za mizo z njim ni bilo mogoče uresničiti. Izhodiščna dolžina mize je bila namreč dva metra. Pri mojem prvem srečanju s podjetjem je bil zagotovo ključen podatek, da bo izdelek predstavljen na milanskem pohištvenem sejmu. Vse skupaj se je začelo kot poskus, brez kakršnih koli obljub,« pripoveduje Rugljeva.

»Odkar sodelujem s tem podjetjem, se je zgodilo veliko nepredvidenih, morda neobičajnih stvari. Esal je podjetje, ki proizvaja in trži strešne in fasadne izdelke iz vlaknocementa. Zanje so oblikovalski poskusi motnja v proizvodnji. Čeprav je v podjetju kar nekaj izjemnih ljudi, ki jih tudi osebno zanimajo takšni izzivi, to doslej ni bilo dovolj, da bi razvili svoj izdelek oz. to delali za druge. Moja odločitev je bila zelo racionalna, vedela sem, da imajo moji izdelki zelo velik potencial, predstavila sem jih človeku, ki je to prepoznal, in potem je hitro steklo,« pravi sogovornica in dodaja, da je v kalupe za izdelavo vrtnega pohištva zelo veliko vložila tudi sama. Material in tehnologijo je dobro poznala, zato pri prototipih ni bilo večjih težav. To je bil tudi eden od razlogov, da so naredili več izdelkov. Običajno za en sam izdelek potrebujejo povprečno dve leti, oblikovalki pa je že v prvem poskusu, to je v šestih tednih, uspelo ustvariti tri skoraj končne produkte.

»Vsi se zdaj zavedamo, da ima pohištvena industrija svoje zakonitosti, in bomo videli, kako se bo zgodba odvijala naprej. Odzivi so zelo dobri, prav tako se v podjetju začenjajo zavedati velikega potenciala, ki ga imajo, in koristi, ki jih lahko pridobijo ne samo od prodaje, ampak vzgibov, ki jih je sprožilo moje oblikovanje. Odkar sem ustvarila kolekcijo, je bilo o vlaknocementu napisanega in objav­ljenega veliko pozitivnega. Ne samo v Sloveniji, tudi v tujini. Moj projekt je zdaj postal tudi njihov projekt. Zasluge pri tem niso le moje, so skupne. Jaz sem samo dovolj vztrajna, da zgodbo peljem naprej,« pravi sogovornica, ki se ukvarja tudi z oblikovanjem interierjev. S svojim pristopom poskuša iz obstoječega narediti čim bolj kakovostne bivalne površine. Rada raziskuje, pravi, vendar na koncu navadno izbere tisto različico, ki ima zelo jasen značaj. Lepa oprema samo zaokroži celoto.