Najpomembnejše razlike med njima so torej v načinu gradnje. O razlikah in glavnih značilnostih posameznega načina pišemo v tem in naslednjem članku. Začenjamo s skeletno gradnjo, ki ima pri nas in v svetu veliko daljšo tradicijo kot panelna.

Podobna zidani gradnji

Skeletna gradnja je po načinu dela precej podobna zidani, saj vse faze dela potekajo na gradbišču. Nekdaj so tesarji konstrukcijo v celoti izdelali na gradbišču, kjer so delno obdelan les tesali, žagali in rezali in nato iz njega postavili skelet. Zdaj ga za nosilno konstrukcijo na podlagi natančnega načrta razrežejo na računalniško vodenih strojih, označijo oziroma oštevilčijo vsak kos posebej in pripravijo vse lesne zveze, s katerimi ga potem na gradbišču postavijo in povežejo konstrukcijo, ki zagotavlja nosilnost in trdnost. Skelet povprečno velike hiše je postavljen v treh do sedmih dneh, zapiranje sten, vgradnja toplotne izolacije in priprava odprtin za okna ter vrata pa traja še približno mesec dni.

Skelet je statično samostojen

Nosilna lesena konstrukcija je zaradi uporabe lesnih zvez, kot so lastovičji repi, zagozde, preplate in čepi, statično neodvisna, kar pomeni, da stoji sama, brez konstrukcijskih ali obložnih plošč. Hišo torej nosi skelet, in ne stene. Močni leseni nosilci so povezani z diagonalnimi vezmi. Vertikalne obremenitve se prenašajo po nosilcih in stebrih, medtem ko zunanje in notranje pregradne stene zagotavljajo horizontalno stabilnost hiše, torej poskrbijo za tako imenovano zavetrovanje konstrukcije. Konstrukcijo na notranji in zunanji strani zaprejo z različnimi lesenimi ploščami, navadno s ploščami OSB ali lesnimi vlaknenkami, ki še bolj utrdijo hišo in delujejo tudi kot dodatna toplotna izolacija. Votle dele sten zapolnijo s toplotnoizolacijskim materialom.

Skeletno tudi medetažne plošče

Tudi medetažne plošče so izdelane po skeletnem principu. Dimenzije stropnikov, med katere vstavijo še plast zvočne izolacije, in razdaljo med njimi določijo na podlagi statičnega izračuna. Medetažna plošča je lahko narejena iz masivnih lesenih plošč, sestavljenih iz navzkrižno lepljenih desk, ki omogočajo velike razpone brez podpornih stebrov. Sistem skeletne gradnje omogoča vgradnjo mokrega estriha, saj se ta vlije pred izolacijo sten in pred izvedbo zaključnih oblog, kar preprečuje, da bi vgrajeni materiali nase vezali vlago in pozneje ob sušenju popokali. Mokri estrih zagotavlja dodatno zvočno izolacijo, lahko pa se odločimo tudi za suhomontažnega. S spodnje strani med-etažno ploščo najpogosteje zaprejo s ploščami OSB.

Ustrezno sušen les

Pri skeletni gradnji se večinoma uporablja masiven ali dolžinsko lepljen smrekov les, ki mora biti pravilno sušen do ustrezne vlažnosti, bodisi zračno bodisi v sušilnici v posebnih komorah. Pravilno vgrajen in obdan z naravnimi materiali je difuzijsko odprt, torej paroprepusten in ne potrebuje posebne zaščite. Materiali so izbrani in nameščeni tako, da vodna para nadzorovano prehaja navzven in ne zastaja v konstrukciji, kar zagotavlja ugodno bivalno klimo in hkrati trajnost skeletne gradnje.

Več svobode pri oblikovanju tlorisa

Skeletna gradnja dopušča več možnosti oblikovanja konstrukcije kot panelna, pri kateri v proizvodni hali izdelajo cele stene. Leseni skelet je lahko viden tako z zunanje kot z notranje strani, lahko je z obeh strani zaprt, omogoča poljubno izvedbo fasad s prefabriciranimi elementi ali z izvedbo na mestu samem. Ker stene v skeletnem sistemu ne prevzemajo nosilne funkcije v vertikalni smeri, imamo bolj proste roke pri snovanju tlorisa. Ena od prednosti je tudi ta, da nastaja hiša dobesedno pred našimi očmi, celoten postopek lahko spremljamo in med samo gradnjo spreminjamo zasnovo.

Delo in dom, 28. julij 2010