»Zgrajena aktivna hiša Lumar v pasivnem standardu na eni strani predstavlja celovit koncept za gradnjo trajnostnih objektov, na drugi strani pa laboratorij za razvoj in optimizacijo nadaljnjih tehnoloških rešitev. Inovativnost projekta se kaže na več ravneh, od arhitekturne zasnove do tehnoloških rešitev, ki so bile integrirane v objekt. Tehnološke rešitve odlikujejo inovativni konstrukcijski sistem Lumar Pasiv Eko, sistem hišne tehnike in sistem pametnih napeljav, ki zagotavlja optimalno delovanje celotnega sistema. Hiša predstavlja koncept gradnje, ki bo glede na zahteve slovenskih in evropskih predpisov v prihodnjih letih postal trend,« so svoj izbor utemeljili na IZS.
»Z inovativnimi rešitvami in tehnologijami, ki jih kot projektanti vsakodnevno prelivamo v svoje načrte, da jih lahko kot izvajalci nato izvedemo, omogočamo investitorjem izpolnitev njihovih raznovrstnih in unikatnih želja. Hkrati inovativni inženirji predstavljamo potencial za gospodarsko rast, saj pretvarjamo strokovno znanje v denar, inovativnost pa ta proces še pospešuje,« je ob podelitvi nagrade poudaril predsednik IZS Črtomir Remec.

Kakor pravijo v podjetju Lumar, so z aktivno hišo že pred dvema letoma sledili smernicam zmanjševanja vplivov na okolje, večji rabi obnovljivih virov energije ter prijetnih bivalnih pogojev. »Hiša, ki je plod slovenskega razvoja in znanja, z vgrajenimi 64 točkami za monitoring omogoča realno spremljanje dogajanja v hiši in konstrukciji. Pridobljene rezultate danes že uporabljamo za nadaljnji razvoj vseh konstrukcijskih sistemov in energijsko učinkovitih rešitev. Ponosni smo, da so naša filozofija, znanje in tehnološka naprednost prepričali tudi Inženirsko zbornico Slovenije, ki skrbi za visoka merila in standarde v panogi. Upamo, da bo nagrada Jožefa Mraka za inovativnost na področju gradnje objektov v prihodnje pripomogla k izpostavitvi primerov dobrih praks in dvigu pomena kakovostne, energijsko učinkovite in trajnostne gradnje,« je dejal direktor Lumarja Marko Lukič.

Inženirska zbornica Slovenije je nagrado poimenovala po Jožefu Mraku, inovatorju in izumitelju, ki je bil v času, v katerem je živel, inženir v pravem pomenu besede, pa čeprav ta beseda takrat še ni bila poznana. V drugi polovici 18. stoletja (1709–1786) je deloval v Idriji in okolici ter se s svojo ustvarjalnostjo zapisal v kulturno in tehniško zgodovino idrijskega, slovenskega in evropskega prostora. Njegove znamenite »klavže«, zidane pregrade, namenjene splavljenju hlodovine in lesa za potrebe idrijskega rudniškega prostora, so delovale 153 let in so zaščiten kulturno-zgodovinski in tehniški spomenik evropskega pomena.