Dobrih tisoč tristo kvadratnih metrov veliko parcelo na obrobju strnjenega naselja sta last­nika kupila že pred petnajstimi leti. Denarja za gradnjo takrat ni bilo, zato je njuna družina še pred letom in pol živela streljaj proč, v hiši starih staršev. Ves ta čas je zorela ideja o novem domu. Skoraj dve leti je trajalo, da sta z arhitektom uskladila vse podrobnosti glede zasnove, potem pa je steklo kot po maslu. Od izkopa gradbene jame do vselitve je minilo vsega leto in pol, pri čemer je bila hiša pod streho prej kot v štirinajstih dneh, saj sta se odločila za montažno.

»Da bi zidala, nisva nikoli pomislila. Vrsto let smo živeli v zidani hiši, ki smo jo pozimi ogrevali na 24 stopinj, pa si imel kljub temu občutek, da je hladno. V montažni je drugače, stene so tople, zato je občutek čisto drugačen,« pojasnjuje lastnica. Ogledala sta si več montažnih hiš v Gradcu in na Dunaju, se nekajkrat udeležila dneva odprtih vrat energijsko varčnih hiš slovenskih ponudnikov montažne gradnje in se brez oklevanja odločila za Marles. Arhitekturni načrt je po njunih zamislih izrisal Marlesov arhitekt Miha Miholič. Da so uskladili vse želje in ideje, je resda trajalo skoraj dve leti, a se je splačalo, pravita lastnika. Po letu in pol namreč ugotav­ljata, da je vse natanko tako, kot sta si zamislila, prav ničesar ne bi spremenila.

Nizkoenergijska hiša s 185 kvadratnimi metri bivalne površine ima 45 centimetrov debele zunanje stene. V leseni konstrukciji je 18 centimetrov toplotne izolacije iz kamene volne, na fasadi pa so še deset centimetrov debele izolacijske plošče iz ekspandiranega polistirena z izboljšano toplotno izolativnostjo. V vseh prostorih je talno gretje, vodo v ceveh in sanitarno vodo pa ogrevajo z zemeljskim plinom.

»Odločitev za priključek na mestni plinovod je bila v danem trenutku najbolj smiselna. V Marlesu so nam sicer v ponudbo vključili možnost ogrevanja s toplotno črpalko zrak/voda, a je bila višina naložbe po najinem mnenju previsoka. Za plinsko peč sva odštela približno tisoč evrov, medtem ko bi morala za toplotno črpalko z vsemi komponentami sistema plačati okrog 20.000 evrov. Izračunala sva, da bi se z zemeljskim plinom za ta znesek ogrevala 20 let. Letni stroški za ogrevanje prostorov in sanitarne vode nam­reč znašajo okrog tisoč evrov,« utemelji odločitev sogovornica. Znesek ni velik, če upoštevamo velikost bivalne površine. V prejšnjem domu, denimo, so bili stroški v pol manjši hiši štiri- do petkrat večji, po lastnikovih besedah so vsako leto porabili približ­no 4500 litrov kurilnega olja. O prezračevalnem sistemu sploh nista razmišljala, ker hiša stoji sredi zelenja, v bližini dreves. »Oba tudi nadvse rada odpirava okna, kar v hiši s prezračevalnim sistemom ni priporočljivo prepogosto početi,« doda lastnica.

Hiša je premišljeno umeščena na parcelo. Osrednji bivalni prostor v pritličju, v katerem so kuhinja, jedilnica in dnevna soba, pozimi že navsezgodaj ogrejejo sončni žarki, ki prodirajo skozi velike zastekljene površine (poleti so žaluzije na tej strani v dopoldanskih urah spuščene, da se prostor ne pregreje, in takrat uporabljajo drugo teraso, ki jo sonce doseže šele popoldne). Februarja, ko so se vrnili s smučanja, je bilo v hiši 19 stopinj Celzija, čeprav je bilo ogrevanje ves teden izključeno, zunaj pa precej mrzlo, pove lastnik: »Žaluzije smo pustili dvignjene in temperatura zaradi zimskega sonca ni padla pod 19 stopinj. Zakuril sem kamin, prižgal plinsko peč in v dveh urah smo imeli 24 stopinj.«

Kamin v sredini dnevnega bivalnega prostora je bil lastničina ideja: »Moja želja je bila, da je kamin osrednja točka, da lahko plamene v njem s pogledom dosežem tako iz kuhinje kot iz dnevne sobe na drugi strani. Našla sva ga v Italiji, in ker sva bila prva kupca tega modela v Evropi, sva dobila dodaten popust. Je prišel prav, ker je bilo treba zaradi visokega stropa po meri izdelati zgornji del kamina z dimnikom ...« Steklena vratca se na eni strani spustijo s pritiskom na gumb, s pritiskom na drugega se spet dvignejo. Ker sta gumba preprosto dostopna in na dosegu otroških rok, je na steni posebno stikalo, s katerim lahko kamin zakleneš in ni nevarnosti, da bi se odprl, tudi če bi kdo nehote pritisnil na gumb. Vratca sicer niso zatesnjena, a iz kurišča kljub temu ne uhaja dim, saj je poskrbljeno za dovod in odvod zraka.

Velik in odprt dnevni bivalni prostor je bil želja obeh lastnikov. Zlasti moža, ki najpogosteje kuha, je v prejšnjem domu jezilo, ker je bil v kuhinji izoliran od drugih dveh družinskih članov, ki sta se družila v dnevni sobi. »Ko sva usklajevala želje in ideje glede razporeditve, je rekel, da hoče imeti iz kuhinje pregled nad dogajanjem v dnevni sobi,« v smehu pove gostiteljica. Sicer pa sta bila kar usklajena tako glede razporeditve prostorov kot glede notranje opreme. Želela sta sodobno opremljen dom, čiste linije in ne preveč barv. Večino pohištva sta kupila v trgovinah čez mejo, kuhinjo so jima po meri izdelali v Svetu kuhinj.

»Čiste linije in ne preveč barv, tega sva se držala v vseh pogledih, čeprav imam rada barve. Pravzaprav je, po pravici povedano, čisto v mojem slogu opremljen le delovni kabinet, kjer sem si dala duška, drugod sem se prilagajala,« se namuzne, a brez kančka obžalovanja. V njenem kabinetu so tako našli prostor spominki s skupnih potovanj, največ jih je z Balija, kjer sta bila tudi na poročnem potovanju. Največjo steno v kabinetu je sama prepleskala v rdečem odtenku in izdelala fototapeto z motivom Afrike, ki simbolizira njej ljube barve, sonce, morje, vročino, skratka vse, kar ji je pri srcu.

Če si je v kabinetu dala duška, je bila drugod po hiši bolj zadržana. Steklena drsna vrata med predsobo in hodnikom, denimo, je okrasila z minimalistično nalepko v črno-rumeni barvni kombinaciji, steno v eni od dveh sinovih sob v zgornjem nadstropju je prepleskala modro, še nedokončan fitnes ima eno steno v živi zeleni barvi, v stranišču nekaj nalepk kamnov ... Urejanje doma in vrta okrog nje jo sprošča in pomirja. »Za vse skrbimo sami, radi imamo pospravljeno in urejeno,« pove sogovornica in pohvali moža, ki je namestil vsa svetila v hiši, čeprav ni iz elektro stroke.

Na gradnjo imata lepe spomine. Je bil kar šok, pove lastnica, ko je bila hiša v nekaj dneh pod streho. Eno samo pomanjkljivost montažne gradnje sta omenila: »Vnaprej moraš vedeti, kaj in kje bo stalo, kar je med drugim pomembno zaradi ustrezne razporeditve stikal. Pri zidani hiši si lahko malce izmišljuješ še med samo gradnjo, pri montažni pa tega ni.«