Povpraševanje po skeletni gradnji, ki je močno razširjena v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, narašča tudi pri nas. Zgodovina takšne gradnje sicer sega daleč v preteklost. Pri nas so jo poznali že leta 777, kar potrjujejo najdbe v Mostu na Soči, najbolj prepoznaven primer skeletne gradnje pa je slovenski kozolec. Skeletne konstrukcije so včasih sestavljali s tesarskimi lesnimi zvezami in lesenimi klini, kar je tako grajeni stavbi zagotavljalo dobro stabilnost in nekajstoletno življenjsko dobo.

Statično neodvisen skelet

Tako kot pri panelni montažni gradnji je tudi pri skeletni ključnega pomena natančna predpriprava. Za načrtovanje lesenih skeletnih konstrukcij se uporablja 3D-računalniški program, ki investitorju in arhitektu omogoča neomejeno svobodo pri snovanju tlorisa hiše, pravi Marko Štirn iz podjetja Damahaus, kjer na leto izdelajo približno 20 skeletnih hiš na ključ in ravno toliko skeletov. Stene nimajo nosilne funkcije, saj je skelet hiše, ki ga sestavljajo stebri in nosilci, statično neodvisen in ne potrebuje konstrukcijskih plošč, zato je mogoče kadar koli med gradnjo spremeniti zasnovo prostorov in položaj okenskih odprtin, ne da bi s tem kakor koli ogrozili statično varnost. Vertikalne obremenitve se prenašajo po nosilcih in stebrih, zunanje in notranje stene pa zagotavljajo horizontalno stabilnost objekta.

Natančno izdelan delavniški načrt, ki med drugim vključuje izris vseh potrebnih elementov in tesarskih spojev na njih, se prenese na robotsko linijo oziroma v napravo CNC, na kateri poteka razrez konstrukcijskega lesa in ki omogoča natančno ter hitro izvedbo lesnih vezi, kot so zagozde, lastovičji repi, preplate in čepi. Vsak kos lesa že v delavnici oštevilčijo, da lahko delo na gradbišču poteka hitro in brez težav. A medtem ko pri panelni gradnji na gradbišču sestavijo v proizvodnji izdelane konstrukcijske elemente, je skeletna gradnja v tem pogledu bolj podobna klasični zidani gradnji, saj skelet sestavijo na samem gradbišču. Nato ga obdajo oziroma zaprejo s paroprepustnimi materiali. Stene in streha skeletne hiše so sestavljene tako, da omogočajo prehod vodne pare iz notranjosti v okolico in v nasprotni smeri. Namesto parnih zapor se vgrajujejo parne ovire, s čimer po Štirnovih besedah dosežemo, da hiša diha, iz prostora odvzema odvečno vlago in jo po potrebi, kadar je zrak bolj suh, vanje vrača, kar zagotavlja ugodno bivalno klimo. Vsi stiki in preboji pa so natančno zatesnjeni z ustreznimi zrakotesnimi tesnilnimi trakovi, ki zagotavljajo zrakotesnost hiše in s tem doseganje visoke energijske varčnosti.

Na ključ v 35 delovnih dneh

Ena od prednosti skeletne gradnje je prav gotovo hitrost. Štirn pravi, da lahko 150 kvad­ratnih metrov veliko hišo na ključ postavijo v 35 delovnih dneh. V optimalnih razmerah, seveda, ki pa niso vedno pravilo. Po besedah Martina Kregarja iz Tesarstva Kregar je veliko odvisno od angažiranosti samega investitorja. Na podlagi arhitektovega projekta izdelajo tehnično dokumentacijo z delavniškimi načrti in z zunanjim izvajalcem poskrbijo za statične izračune, kar običajno traja dva do tri tedne, lahko pa se zavleče tudi na dva do tri mesece, če stranka nima jasno začrtane vizije in je treba načrt prilagajati novim željam in potrebam. Razrez lesa na napravi CNC traja dva do tri dni, hkrati pa nekatere elemente v delavnici že sestavijo oziroma povežejo med seboj, tako da so dela v delavnici končana v sedmih do osmih delovnih dnevih.

Na gradbišču štirje monterji ob pomoči upravljavca dvigala postavijo skelet do strehe v treh dneh, nato pridejo na vrsto obloge. Zapiranje skeleta do inštalacij traja navadno dva tedna, sledijo inštalaterska dela in izvedba estrihov. V skeletno hišo je mogoče vgraditi tudi mokre estrihe, ki se vlijejo pred izolacijo sten in pred izvedbo zaključnih oblog.

Ognjevarni materiali

Za toplotno izolacijo zunanjih sten se uporabljajo naravni materiali, kot so celuloza in lesna vlakna. V stene vgrajena izolacija je obdelana z borovo soljo, ki preprečuje vnetje skeleta, pojasni Štirn in doda, da leseni stropniki tako s konstrukcijskega kot s statičnega vidika dlje časa prenesejo obremenitve pri požaru kot drugi gradbeni materiali.

Debelina zunanjih sten je odvisna od tega, kako energijsko varčno hišo želi stranka, po Kregarjevih besedah je običajno debela od 33 do 42 centimetrov. Večina notranjih sten ima osnovno konstrukcijo široko 14 centimetrov, v njej je približno 10 centimetrov izolacije, stena pa je z obeh strani obložena z OSB-ploščo. Končna obdelava z mavčnokartonskimi ploščami zagotavlja primerno odpornost proti ognju.

Tudi inštalacijski kanal, po katerem so razpeljane vse napeljave, je polno toplotno izoliran, debelino toplotnoizolativnega sloja pa je tako pri stenah kot pri strehi mogoče povečati, pravi Marko Štirn. Sekundarna kritina je običajno lesnovlaknena plošča, ki je pohodna, vodotesna, odporna proti lesnim zajedavcem, dolgo obstojna in zagotavlja tudi dobro zvočno zaščito.

Kakovosten konstrukcijski les

V Tesarstvu Kregar na leto izdelajo in postavijo šest do osem skeletnih hiš, na napravi CNC v njihovi delavnici pa razrežejo in pripravijo les še za 25 do 30 hiš za druge ponud­nike skeletne gradnje. Za nosilno konstrukcijo (nosilce in nosilne stebre, preklade in strešne elemente) uporabljajo lamelirane lepljene nosilce iz smrekovega lesa, ki so sestavljeni iz najmanj treh posušenih, vzporedno lepljenih lamel in imajo boljšo nosilnost kot preostali gradbeni les, pravi Martin Kregar. Lepljeni les je oblikovno stabilen, preprost za obdelavo, odporen proti pokanju, odlično se obnaša v morebitnem požaru in zagotavlja dobro toplotno in zvočno izolativnost. Stenske elemente in tudi večino stropnih izdelujejo iz dolžinsko spojenih polnih profilov. To je masivni les, ki je sortiran, tehnično sušen in kalibriran oziroma skobljan na natančno debelino. Med razrezom mu odstranijo srce, s čimer mu zagotovijo stabilno obliko in dimenzije, še doda sogovornik in poudari, da mora tak les izpolnjevati visoke standarde kakovosti. Enako velja za ves pritrdilni material, od vijakov, sider do podnožij za stebre in podobno, ki imajo vse potrebne certifikate.

Ravno kakovost je tista, zaradi katere večino lesa, ki ga uporabljajo za skeletne hiše, uvozijo, v glavnem iz sosednje Avstrije. Kregar pravi, da pri nas preprosto ni dovolj kakovostne ponudbe. Poskusili so sodelovati z nekaterimi slovenskimi podjetji, a je kakovost nihala, poleg tega se niso držala dobavnih rokov, kar je zdaj zelo pomembno.

Tudi iz slovenskih gozdov

Zgolj slovenski les pa za gradnjo svojih hiš uporabljajo v Damahausu. Selektivno sečnjo, s katero je zagotovljena tudi sledljivost lesa, opravljajo v okoliških gozdovih, les pa sušijo in razžagajo v sosednji Avstriji. Damahausov center predelave lesa na Štefanji Gori na Gorenjskem je nevladna organizacija Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 uvrstila med 20 primerov dobre prakse, ki pomembno znižujejo izpuste ogljikovega dioksida in hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. V centru so zaposleni okoliški prebivalci, s čimer so ustvarjena lokalna delovna mesta, kar pomembno prispeva k razvoju in poselitvi hribovitega podeželja, za gradnjo skeletnih hiš uporabljajo les iz okolja, kjer nastaja, lesne ostanke pa uporabijo za proizvodnjo lesnih kompozitov ali energije, kar omogoča energijsko samozadostno proizvodnjo.