Ob tem pa je pojasnil, da so tuji investitorji zainteresirani predvsem za trgovske centre, hotele, premium lokacije, ki jim bodo nudile šest- ali sedemodstoten donos na njihovo investicijo. Opozoril je, da tu ne gre podcenjevati domačih kupcev.

Da je v Sloveniji relativno malo produktov, ki so kot naložba zanimivi za tujce, je spomnil direktor Fundamenta Mitja Križaj. "Manjka nam kapitala, ki bi zagnal nove investicije, da bi iz zemljišč, ki jih imamo, naredil nove nepremičnine, ki bi ustvarjale tudi denarni tok," je dejal.

Velik nepremičninski portfelj ima tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima 280 nepremičnin, od tega se Celovški dvori štejejo kot ena nepremičnina, stanovanjska soseska Nokturno pa že vabi na ogled kupce. "Tuji investitorji iščejo nepremičnine z denarnim tokom, mi pa imamo malo ali nič poslovnih nepremičnin, v naših rokah pristane kar ni bilo možno unovčiti v stečajnem postopku," je poudaril prvi mož DUTB Janez Škrubej. Priznal je, da je Slovenija geostrateško zanimiva za investitorje, da pa so druge ovire, ki delajo druge države konkurenčnejše in bolj zanimive.

Izkušnje agencije Spirit kažejo, da investitorji iščejo predvsem velika območja, vsaj v velikosti 20 hektarjev in več. Vstopiti želijo tudi v urejena lastniška razmerja. Škrubej je ob tem opozoril, da tuji investitorji pričakujejo, da bodo velike industrijske komplekse dobili poceni. "Mi moramo prodati po ekonomski ceni, sicer bi šlo za nedovoljeno denarno pomoč," je dejal.

Priznal je, da so zaenkrat bolj uspešni pri prodaji lokalnim podjetnikom in lokalnim podjetjem. Večjo prodajo pa jim omogoča predvsem večji optimizem na trgu in gospodarska rast.

Poznavalci so se strinjali, da bodo slovenska zemljišča še nekaj časa "mrtva" in da bo prav njim cena v naslednjih letih padla najbolj.

Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Jože Podgoršek pogreša vizijo degradiranih zemljišč. Meni, da bi lahko na njih ustvarili izjemne zgodbe z visoko dodano vrednostjo, česar so se že lotile nekatere druge države.

Da bi morali namensko razvijati nepremičninske projekte, je prepričan Filipič, ki največji potencial vidi v industrijski in logistični branži, kjer bi lahko korak bliže naredile tudi banke. Je pa opozoril, da Slovenijo definirata velikost in kritična masa. "V Zagrebu je najemnina za enako trgovino z oblačili kot na Čopovi za 100 odstotkov višja kot v Ljubljani," je dejal

Križaj je vesel, da se v Sloveniji pojavljajo resni institucionalni investitorji, ki že kažejo, kakšne nepremičnine bi veljalo razvijati v prihodnje.

Nepremičninski forum, ki se je včeraj začel v Ljubljani in bo potekal tudi danes, je prenovljena tradicionalna nepremičninska konferenca. Kot forum nadaljuje desetletno tradicijo in ostaja edinstven v usmerjenosti v iskanje in predstavitev dobrih praks in razvojnih rešitev na področju nepremičnin z različnih vidikov.