Promet s stanovanji v Ljubljani je bil tako večji kot leta 2014, ko je v primerjavi z letom 2013 zrasel za okoli 30 odstotkov, ugotavlja Gurs v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin v letu 2015.

V Ljubljani je bilo prodanih 2700 stanovanj v večstanovanjskih stavbah oz. 29 odstotkov vseh lani prodanih stanovanj v državi (9300). Od tega je bilo prodanih okoli 2300 rabljenih stanovanj. Za izračun statističnih kazalcev je bilo upoštevanih okoli 1500 poslov z rabljenimi stanovanji, kar je okoli 12 odstotkov manj kot v 2014 ter 50 odstotkov več kot v 2009, ko je bilo prvo dno krize, in 15 odstotkov več kot v 2013, ko je bilo drugo dno krize.

Najdražja rabljena stanovanja so bila v centru Ljubljane, kjer je bila cena za 15 odstotkov višja od ljubljanskega povprečja, ki je znašalo 2030 evrov na kvadratni meter. Sledili so predeli Ljubljana-Vič (osem odstotkov nad povprečjem), Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Bežigrad (pet odstotkov pod povprečjem) ter Ljubljana-Moste (devet odstotkov pod povprečjem).

Glede na velikost so bila tudi lani manjša stanovanja (garsonjere in enosobna) relativno dražja kot srednje velika (dvo- in trosobna), ki sicer po številu predstavljajo več kot 90 odstotkov prodanih rabljenih stanovanj v Ljubljani. Relativno najdražja so bila največja stanovanja (štiri- in večsobna), ker je šlo praviloma za novejša in nadstandardna stanovanja, ugotavlja Gurs.

Na primarnem trgu so zabeležili 439 prodaj stanovanj, od tega 14 na dražbah podjetij v stečaju. Prodaja prvič vseljivih stanovanj se je v primerjavi z letom prej skoraj podvojila, in sicer predvsem na račun prodaje stanovanj v dveh večjih projektih - Situla v bližini glavne železniške postaje in Zeleni gaj na Brdu na Viču.

V Situli so po znižanju cen uspeli prodati veliko večino od 226 stanovanj, katerih prodaja je praktično stala od leta 2013, ko so bila dokončana. V prvi fazi projekta republiškega stanovanjskega sklada Zeleni gaj so okoli polovico od 342 stanovanj prodali ob koncu leta 2014, do marca letos pa so bila prodana še skoraj vsa preostala stanovanja.

Več stanovanj je bilo lani prodanih v projektu Atrium ob Šmartinski cesti (61), kjer se prodaja po skoraj sedmih letih le zaključuje, ter v Eko srebrni hiši ob Dunajski cesti (okoli 20) za Bežigradom, kjer pa je večina od 128 stanovanj še neprodanih.

Preostalo prodajo stanovanj na primarnem trgu so predstavljale posamične prodaje stanovanj iz zalog preteklih let, saj v Ljubljani lani ni bil dokončan noben večji stanovanjski projekt, tako da ponudbe novih stanovanj v Ljubljani skorajda ni. Tudi zaloge neprodanih stanovanj iz preteklih let se zmanjšujejo.

Po oceni Gursa je bilo v Ljubljani konec leta 2015 naprodaj okoli 550 prvič vseljivih stanovanj, medtem ko jih je bilo leto pred tem okoli 800. Na trgu še vedno ni bilo preostalih 227 stanovanj v šišenskih Celovških dvorih, ki jih je prevzela DUTB.

Edini večji stanovanjski projekt, ki je trenutno v gradnji, je zaključevanje prve faze skladovega projekta na Brdu, kjer naj bi bilo v prvi polovici letošnjega leta dokončanih še okoli 270 stanovanj, stanovanja pa naj bi bila deloma namenjena oddajanju, deloma pa prodaji na trgu.

"Pričakovati je dokončanje nekaterih v času krize ustavljenih projektov, ki bi lahko povečali sedaj že razmeroma skromno ponudbo stanovanj na ljubljanskem primarnem trgu," napovedujejo na Gursu. Tako sta lani novega investitorja dobila nedokončana projekta Tribuna na Prulah, kjer je bilo predvidenih 78 stanovanj, in Baletka v Rožni dolini, kjer je bilo predvidenih sedem stanovanj.

Trg družinskih hiš v Ljubljani pa še ni oživel. Lani je bilo prodanih okoli 350 hiš oz. devet odstotkov manj kot leta 2014. "Tako kljub povečanju števila prodaj v letu 2014 še nič ne kaže na pravo oživitev ljubljanskega trga z družinskimi hišami, ki ga je kriza nepremičninskega trga najbolj prizadela," ocenjujejo na Gursu.

Povprečna pogodbena cena hiše je lani znašala 207.000 evrov in se v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenila, v primerjavi z letom 2008 pa se je skoraj prepolovila.