Menijo, da bi morala vlada pred uvedbo zakona urediti pomanjkljivosti in napake, ki občutno vplivajo na višino davčne osnove in s tem napačno izračunane davčne obveznosti. OZS izpostavlja odpravo napak v opisu lastnosti nepremičnin, ki so nastale pri popisu nepremičnin, ter uskladitev registra nepremičnin pri Geodetski upravi RS z dejanskim stanjem nepremičnin. Nepremičnine po njihovem mnenju v veliki meri izkazujejo napačno posplošeno vrednost, kar je posledica tega, da lastniki ne javljajo sprememb, ki so jih izvedli na posamezni nepremičnini, ker bi sicer na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin od prvega popisa naprej morali delati.

Predlog zbornice je pregled vseh nelegalno zgrajenih objektov in vsakega posega v nepremičnino brez ustrezne dokumentacije obdavčiti z dodatnim pribitkom vsaj v višini 300 odstotkov nad predpisano stopnjo obdavčitve objekta. Ta predlog naj bi po njihovem upoštevali pri vseh nepremičninah, ob čemer opozarjajo na nelegalni zgrajene in neobdavčene objekte.

V izjavi za javnost so še zapisali, da bo uvedba davka povzročila padec tržnih vrednosti nepremičnin, zanje pa je nesprejemljiva in nerazumna stopnja obdavčitve poslovnih objektov, ki bi lahko posledično davek prevalili preko višjih cen na potrošnike.

Naj spomnimo, da nepremičninski davek predvideva stopnjo obdavčitve za stanovanja v višini 0,15 odstotka, stanovanjske nerezidenčne naj bi bile obdavčene v višini 0,45 odstotka, poslovne nepremičnine pa 0,8 odstotka. Nepremičninski davek naj bi po ocenah vlade v državni proračun prinesel približno 230 milijonov evrov.