Balkon v mestu je podaljšek stanovanja, za mnoge pa tudi stik z naravo in celo nadomestilo za vrt. Zato ni nenavadno, da so bogate balkonske zasaditve v Sloveniji že tradicionalne, z njimi pa se lahko in radi pohvalimo. Kot na številnih drugih področjih pa se tudi pri balkonskih zasaditvah z novimi generacijami ljubiteljev rastlin in vrtnarjenja trendi spreminjajo.

Naše mame in babice so običajno izbirale le eno vrsto okrasnih rastlin, ki so jih sadile na metre, tem zasaditvam pa se zdaj pridružujejo nove strukturne rastline. V želji po vsaj nekaj domačega pridelka postajajo v zadnjih letih vedno bolj aktualne zasaditve z užitnimi rastlinami v kombinaciji s cvetjem.

Ko se odločamo za okrasno užitno kombinacijo rastlin, upoštevajmo potrebe rastlin po rastnih razmerah in legi. V manjših in plitvejših koritih bodo dobro uspevale le rastline s plitvimi koreninami, kot so solatnice in čebulnice. Kapusnice in plodovke bodo uspevale le, če bo posoda dovolj globoka. Preizkušeno lahko skoraj vse vrste zelenjave gojimo v loncih. Izogibamo se le robustnim trajnejšim rastlinam, kot so šparglji in artičoke.

Kaj sadimo skupaj?

Pri sajenju v posodah uporabljamo sosedstva podobno kot na vrtu, vendar z dodatkom okrasnih cvetlic. Tako paradižniku dodamo baziliko, koper, boreč, ognjič, pa tudi nizki fižol, zeleno, redkvice, čebulo. Citronasti timijan bo zasaditvi prispeval sveži vonj, kapucinke pa dodatno barvo. K papriki ali čiliju kombiniramo plahtico, moljevko, drobnjak in ognjič. Kumaram se lepo podajo sončnice, luštrek in viseči slak. Jajčevcem dodamo še špinačo, pehtran, timijan in žametnice ali kapucinke.

Za sajenje v korita in obešanke so zelo primerne jagode. Izberemo sorte, ki cvetijo v različnih barvah – beli, roza in rdeči, da bo zasaditev že v osnovi atraktivna. Zraven se lepo podata viseča novozelandska špinača in bakopa. Med jagodami je priporočljivo saditi česen, ki deluje varovalno.

Blitva je odlična za kombinacije zaradi stebel v rdeči, rumeni in beli barvi. K njej posejemo redkvice in nizki fižol, dodamo še temno listni žajbelj in verbeno, pelargonijo ali bidens.

Izbira posode in substrata

Pri sajenju upoštevamo, da se bodo rastline razrasle, zato za visoke rastline rajši izbiramo lonce s premerom vsaj 50 cm. Za nižje rastline, kot so solate in špinača, izberemo globlja ter širša korita. V lonec, širok 50 cm, lahko posadimo od pet do osem dišavnic ali na sredino posadimo le eno rastlino paradižnika ali paprike ali jajčevca ali kumare in še od tri do štiri druge rastline manj robustne rasti.

Zaradi teže plodov za posode priporočamo sorte, ki tvorijo manjše plodove: paradižnik do velikosti grapolo, kumare snack, jajčevce v beli ali skoraj črni barvi ali podolgovate oblike, podobne feferonom. Pri paprikah lahko uporabimo katero koli sorto, ker plodovi niso tako težki.

Za sajenje uporabimo univerzalno vrtno zemljo Plantella iz šot in gline z dodanimi hranili. Pred sajenjem substratu za zagon rasti dodamo organsko gnojilo Plantella Organik. Za zdrave in trpežne rastline in obilo pridelka redno dognojujemo z gnojilom na osnovi alg Bio Plantella Vrt. Pa ne pozabimo, da rastline ne znajo plavati in zelenjava v premokrih tleh hitro propade, zato poskrbimo za dober odtok in drenažni sloj na dnu lonca.

Loreta Vlahović, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia