Vlagatelji, zainteresirani za gradnjo elektrarn, predstavniki podjetij in pristojnih ministrstev, kmetovalci in župani so poudarili, da se je zavedanje o nujnosti uporabe zelenih tehnologij v zadnjih letih okrepilo in pripeljalo do razvoja novih, učinkovitejših in do okolja prijaznejših tehnoloških postopkov za pridobivanje čiste energije.

Naložbe v zelene tehnologije so zato nujne, so se strinjali tudi predavatelji, ki so predstavljali različne načine zelenega pridobivanja električne energije (mag. Aleš Zver delovanje elektrarn na biomaso, dr. Peter Kralj geotermalne potenciale za proizvodnjo zelene elektrike in dr. Maja Zupančic Justin o vlogi ekoremediacij in o uporabi takih površin kot manjši vir biomase). Zato toliko bolj preseneča ugotovitev dr. Petra Kralja, da v Sloveniji ne vidimo geotermalnega potenciala, čeprav vse strokovne analize, tudi tuje, našo državo prikazujejo kot eno največjih nahajališč geotermalne energije, poleg Avstrije, Madžarske, Slovaške in Romunije.

Stališča udeležencev okrogle mize, ki je sledila, so si glede naklonjenosti Slovenije zelenim tehhnologijam v nekaterih delih nasprotovala, predvsem kar zadeva ekonomsko upravičenost nekaterih projektov proizvodnje energije. Slovenija je sicer na pravi poti, so ugotavljali, a je v primerjavi z najuspešnejšimi evropskimi državami veliko počasnejša. Razlogi so birokratski, neskladja so tako na državni kot regionalni ravni. Kljub temu obnovljivi viri energije tudi v slovenski energetski preskrbi igrajo vedno večjo vlogo, njihov delež v energetski mešanici pa postaja vse večji in škoda je, da pri njihovem izkoriščanju toliko zaostajamo in zato plačujemo milijone evrov Uniji za okoljske takse in nakup emisijskih kuponov.