Janez Potočnik je dejal, da bo po napovedih leta 2050 na svetu devet milijard ljudi oziroma da se vsak dan rodi 140.000 novih ust, ki jih bo treba hraniti. In vsi bodo pozneje hoteli avtomobil, računalnik, potovanja po svetu, nove telefone … »Postali smo neučinkoviti, ker je imeti več postalo norma.« Težava je, da cena naravnih virov ne kaže na njihove prave vrednosti. »Če je ceneje odlagati odpadke in kopati nove surovine, zakaj bi se ukvarjali z recikliranjem?« se je vprašal. Opozoril je, da države, ki reciklirajo in obdavčujejo odlaganje, niso v krizi, temveč so ustvarile nove tehnologije in nova zelena delovna mesta.

Na okrogli mizi o hrani je Potočnik povedal, da se hrana dotika mnogih politik, pridelava, prevoz in poraba pa tudi zelo vplivajo na okolje. Embalaža, s katero je hrana zaščitena pred različnimi vplivi, je za okolje moteča, prav tako presežna poraba vode. Potočnik je poleg tega poudaril, da je treba tla razumeti kot vir, ki ga je tudi treba uporabljati učinkoviteje.

Očitka, da zavržemo polovico ulovljenih rib, komisarka za ribištvo Maria Damanaki ni hotela komentirati, dejala pa je, da se poraba rib povečuje, kar je zelo dobro, saj so zdrave tako za možgane kot za srce. Za devet milijard ljudi jih bo treba zagotoviti še več in morale bi biti zdrave. Večina rib ni gojena, težava pa je, da ujamemo preveč rib, je dejala Maria Damanaki. Kar 43 odstotkov ribjih vrst je že ogroženih. »Študije in nekateri dobri primeri kažejo, da trajnostno ravnanje z ribami povečuje izlov v prihodnosti.«

Več si lahko preberete v sredini tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!