Ceno gospodinjskega aparata lahko obravnavamo z dveh plati, pravi Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK. Eno je cena nakupa, drugo je cena uporabe. Če poznamo oba podatka, si lažje predstavljamo pomen energijskega razreda, v katerega spada gospodinjski aparat, in pomen podatka o letni rabi energije na energijski nalepki. Ne glede na sploš­no usmeritev k trajnostnim odločitvam pri izbiri aparatov in spodbujanje nakupa energijsko najbolj učinkovitih izdelkov pa je po Tomšičevih besedah smiselno preveriti, katera izmed različic, ki so na trgu na voljo, bo ob upoštevanju okoljskih vidikov za kupca dolgoročno ekonomsko najugodnejša.

Nakup izdelka, ki spada med energijsko najbolj učinkovite, namreč ni nujno tudi najbolj gospodaren. Upoštevati je treba, da so raba elektrike in z njo povezani stroški odvisni od naših bivalnih navad, pogostosti in trajanja uporabe in podobno. Nekje je pralni stroj vključen vsak drugi dan, drugje le enkrat na teden. V nekaterih gospodinjstvih pečico uporabljajo vsak dan, v drugih le enkrat ali morda dvakrat na mesec. Nakup cenejšega, manj učinkovitega aparata lahko v njegovi življenjski dobi morda povzroči višje skup­ne stroške, kakor če bi izbrali dražjega, a učinkovitejšega. Po drugi strani je lahko odločitev za energijsko učinkovitejši aparat dolgoročno stroškovno manj ugodna, če ga bomo le redko uporabljali, poudarja Tomšič, saj prihranki energije in s tem nižji obratovalni stroški morda ne bodo pokrili razlike do višje nabavne cene.

Celovitejša primerjava izdelkov iz iste skupine

Od marca bo tako v okviru evropskega projekta YAECI (Yearly Appliance Energy Cost Indication), ki poteka v enajstih evropskih državah in ki ga je finančno podprla evropska komisija v programu Inteligentna energija Evropa, tudi slovenskemu kupcu na voljo dodatna informacija, ki mu bo že na prodajnem mestu povedala, kakšne obratovalne stroške, izražene v evrih, lahko pričakuje na letni ravni ali v predvideni življenjski dobi točno določenega aparata. Tako bo primerjava različnih izdelkov iz iste skupine lažja in bolj celovita. Seveda pa morajo biti stroški elektrike izračunani po standardizirani oziroma enotni metodologiji vzorcev, intervalov in trajanja uporabe.

Nizozemski primer dobre prakse

Projekt YAECI se je razvil iz pobude Energie­weter, ki je pred leti nastala na Nizozemskem in v okviru katere so oblikovali dodatno informacijo za kupce na prodajnem mestu (v trgovini ali spletni prodajalni). S pobudo so seznanili vse najpomembnejše proizvajalce, distributerje in prodajalce električnih gospodinjskih aparatov. Račun letnih obratovalnih stroškov temelji na podatkih z energijske nalepke, povprečni ceni elektrike in povprečnih parametrih uporabe določene vrste aparata. Informacija se periodično osvežuje zaradi sprememb cene elektrike. Ta model zdaj v praksi uveljavljajo vsi pomembnejši dobavitelji aparatov in več kot 1400 članov trgovskih verig in samostojnih prodajalcev v državi. Odziv tako proizvajalcev in prodajalcev kot tudi kupcev gospodinjskih aparatov na Nizozemskem je bil zelo pozitiven, zato se je oblikovala ideja o prenosu te dobre prakse v širši evropski prostor. Nastal je torej projekt YAECI.

Projektni konzorcij, katerega slovenski partner je Gradbeni inštitut ZRMK, razvija evropsko bazo podatkov o energijskih last­nostih gospodinjskih aparatov. Podatke za posamezne tipe izdelkov vnašajo njihovi proizvajalci ali dobavitelji. Baza temelji na prej omenjenem nizozemskem modelu, ki že vsebuje podatke o 4600 izdelkih za 40 blagovnih znamk. Projektni partnerji sodelujejo s proizvajalci in dobavitelji aparatov pri dopolnjevanju podatkovne baze, izvajajo dejavnosti za uporabo in prepoznavnost kazalnika stroškov energije na nacionalnih trgih in zagotavljajo ustrezno podporo trgovcem.

Ideja je preprosta, pravi Miha Tomšič. Recimo, da se odločamo med dvema aparatoma za isti namen. Cena prvega, energijsko učinkovitejšega, je 500 evrov, letni obratovalni strošek (raba elektrike za delovanje) pa je 20 evrov. Cena drugega, manj učinkovitega, je le 400 evrov, letni obratovalni strošek pa 40 evrov. Iz podatkov hitro izračunamo, da se nam naložba v učinkovitejši aparat povrne v petih letih, saj je razlika v ceni 100 evrov, razlika v letnih stroških pa 20 evrov. Če je predvidena življenjska doba tega aparata daljša od petih let, je odločitev za njegov nakup ekonomsko ugodnejša, pojasni sogovornik.

Neodvisen in enoten sistem

Številni evropski trgovci z gospodinjskimi aparati so že izrazili interes, da bi svojim kupcem ponudili takšno dodatno storitev, saj so jo prepoznali kot tržno prednost in sredstvo za promocijo lastne zelene usmeritve. Glede na dosedanje izkušnje, tržne raziskave in odzive sklepamo, da je sektor prodaje gospodinjskih aparatov več kot pripravljen na to pobudo, pravi Tomšič. Enako velja za kupce, ki se raje odločajo za obisk prodajnih mest, kjer dobijo več zanje pomembnih informacij, ključnih za končno odločitev.

V Electroluxu, na primer, pravijo, da se jim projekt zdi zanimiv, saj bodo kupci s temi oznakami dobili še dodaten vpogled v rabo energije. Večina kupcev se sicer še vedno odloča na podlagi končne maloprodajne cene, vedno več pa je tistih, ki so pozorni tudi na energijske nalepke in izberejo varčnejše aparate, čeprav so dražji, pravijo. Dodajajo, da bo kazalnik stroškov energije posameznega aparata dodatno spodbudil k nakupu varčnejših aparatov.

Kazalnik stroškov energije temelji na neodvisnem in enotnem sistemu, v katerem s projektnim konzorcijem sodelujejo dobavitelji in prodajalci gospodinjskih aparatov. To sodelovanje zagotavlja, da bodo kupci natančno vedeli, kaj je kazalnik in kakšne so njegove prednosti. Potrebne podatke o energijskih lastnostih v bazo neposredno prispevajo že proizvajalci oziroma dobavitelji, pojasnjuje Tomšič. V posameznih primerih, ko ti podatki še niso vpisani, pa imajo prodajalci možnost samostojnega vnosa vrednosti za konkretne modele.

Letni obratovalni stroški se izračunajo po enotni metodi in upoštevajoč ceno elektrike v vsaki sodelujoči državi. Sodelujočim podjet­jem so vse informacije na voljo na pregleden način po prijavi na nacionalni spletni strani YAECI. Njihova naloga je le, da vrednost kazalnika stroškov energije (z logotipom ali brez njega) dodajo k oznaki prodajne cene posameznega aparata na prodajnem mestu in v spletni trgovini, če jo imajo.

Konec novembra so bile v Sloveniji vzpostavljene nacionalne spletne strani pod skupnim naslovom www.appliance-energy-costs.eu, slovenski del bo dostopen tudi na spletnem naslovu www.energijainaparati.si. Na nacionalni spletni strani je kazalnik podrobno opisan, pripravljeno bo informacijsko gradivo, ki bo kupcem na voljo na prodajnih mestih, kmalu pa bo objavljen tudi seznam sodelujočih dobaviteljev in trgovcev. Slovenski partner projekta YAECI, Gradbeni inštitut ZRMK, zdaj usklajuje sodelovanje z dvema večjima dobaviteljema oziroma trgovcema z gospodinjskimi aparati na slovenskem trgu.

---
Informacija o letnih stroških uporabe aparata bo označena na posebni oznaki in ne bo vključena v energijsko nalepko. To namreč zaradi obveznega enotnega videza oziroma vsebine nalepke in tudi zaradi velikih razlik v ceni elektrike v posameznih državah ni niti smiselno niti izvedljivo.

Z uporabo standardiziranega računskega postopka, povzetega po shemi evropske energijske nalepke za gospodinjske aparate, se podani parametri pretvorijo v letne obratovalne stroške za posamezen aparat. V bazo so vključeni le tisti, ki na leto porabijo za svoje delovanje vsaj 100 kWh. Projekt YAECI vključuje pralne stroje, kombinirane pralno-sušilne stroje, pomivalne stroje, televizijske aparate, hladilnike, zamrzovalnike in klimatske naprave.