Z odkrivanjem novega se spreminjajo tudi vrtovi. Nove rastline prinašajo barvitost in pestrost ne le na vrtne gredice, ampak tudi na jedilnik. Lahko bi rekli, da imamo srečo. Rastlinske novosti so veliko bolj dosegljive in laže jih preizkusimo kot, recimo, novosti v avtomobilski industriji. Mehiške mini kumarice, kivano ali afriška kumara, čili 'Habanero', limski fižol, paradižnik čokoladni češnjevec in podobne novosti nas brez velikih stroškov popeljejo v svet vrtnarskih doživetij in novih odkritij. V prispevku omenjene novosti med vrtninami in cveticami lahko to pomlad kupimo tudi pri nas.

Veliko novosti med bučkami

Buče in bučke (okrasne in jedilne) v zadnjih letih videvamo skoraj na vsakem vrtu. Nove vrste in sorte so s svojo pestrostjo osvojile tudi vrtne centre. Val navdušenja se je sicer umiril, a izginil še zdaleč ni. Če smo bili doslej vajeni predvsem zelenih jedilnih bučk (cukinov), imamo zdaj možnost, da preizkusimo še rumene. Hibridu 'Goldrush' F1, ki smo ga lahko posejali že v zadnjih dveh letih, se je letos pridružil še hibrid 'Soleil' F1. Zlato rumeni plodovi imajo podolgovato valjasto obliko. Rastline rastejo v obliki grmička; med njimi naj bo vsaj 80 cm presledka. Oba hibrida sta izredno zdrava, zato ni bojazni, da bi veselje pokvarila pepelasta plesen. Sladokusci zatrjujejo, da so rumeni cukini celo okusnejši od zelenih. Uporabljamo jih za pripravo omak in juh, pa tudi solat.

Zanimivi so okrogli cukini. Rastline imajo prav tako grmičasto rast. Rumene in zelene okrogle jedilne bučke izredno bogato obrodijo. Hibrid 'One Ball' F1 ima okrogle, zlato rumene plodove, ki v premeru merijo od 7 do 10 cm. Nič manj zanimiv ni hibrid 'Eight Ball' F1. Okrogle, temno zelene plodove trgamo, ko dosežejo velikost biljardne žogice. Uporabljamo jih za polnjenje, seveda pa tudi za vse tiste jedi kot podolgovate jedilne bučke. Plodovi imajo izredno bogat okus.

Grmičaste rasti je prav tako buča 'Mesa Queen' F1. Primerna je tudi za manjši vrt. Rebrasti, temno zeleni do črni plodovi po obliki spominjajo na želod, po velikosti pa seveda ne. Tehtajo okoli 1,5 kg. Na rastlini je približno devet plodov s kremasto rumenim, zelo okusnim, mehkim mesom. Ker se dolgo skladiščijo, jih lahko uvrstimo na seznam za ozimnico.

Sladko oranžno meso z okusom po lešnikih pripada buči 'Lakota'. Plodovi so hruškasti, močno oranžni z zelenimi progami. Tehtajo od 3 do 5 kg. Dolgo se skladiščijo. So užitni in dekorativni.

Od čilijev, afriških kumaric in mehiškega fižola

Med letošnjimi novostmi najdemo kar nekaj sort čilija. Ameriški staroselci so čili cenili kot začimbo in zdravilo. Različni viri navajajo izredne zdravilne učinke od ugodnega vpliva na prebavo, zniževanja nevarnega holesterola, širjenja kapilar po vsem telesu do zmanjševanja možnosti ateroskleroze.

Ljubitelje te plodovke čaka sorta 'Habanero', ki se uvršča med najbolj pekoče čilije na svetu. Vzgojimo jo na sončni gredici, pa tudi na sončni terasi ali balkonu. Rastlina zraste 70 cm visoko in obrodi v dobrih treh mesecih po sajenju. Plodovi merijo v dolžino od 3,5 do 6 cm, v širino pa 2,5 do 4 cm. Sprva so zeleni, med zorenjem spremenijo barvo v svetlo rdečo ali rumeno.

Okrogel rdeč čili 'Cherry Calabrese' se po ostrini uvršča med manj pekoče, zato lahko plodove uživamo tudi v solatah, polnjene ali pečene. So okrogli, sprva zeleni, z zorenjem postajajo rdeči. Uporabni so tako zeleni kot rdeči. Vzgojimo jih na sončni gredi ali v loncu na sončnem balkonu (terasi).

Čili 'Jalapeno' je dokaj pekoč čili s podolgovatimi plodovi. Zelena barva se med zorenjem spremeni v rdečo. Uporabljamo zelene in rdeče plodove. Rastlina je visoka od 75 do 90 cm.

V vsakdanji mehiški prehrani ne gre brez malo pekočega čilija 'Anaheim'. Plodovi so koničasti, dolgi kar 15 do 20 cm. Zelene jih popečene in olupljene uporabljajo v čilijevi obari (stew). Zrele rdeče posušijo, zmeljejo in uporabljajo kot začimbo za različne jedi.

Za okras in hrano lahko poskusimo mehiške mini kumarice (Melothria scabra). Rastlina potrebuje oporo, saj zraste od 2 do 3 m visoko. Dobro uspeva na sončni legi, v humoznih tleh. Plodovi po okusu spominjajo na kumarice, po obliki pa na mini lubenice. V dolžino merijo do 2 cm. Uživamo sveže ali v solati. Vložimo jih lahko tudi v kis.

Kivano ali afriška kumara (Cucumis metuliferus) je eksotična vrtnina s sadnim okusom. Na prosto jo sejemo ali sadimo maja, ko mine nevarnost slane. Plodovi so zelo zdravi, dolgi okoli 10 cm in široki 5 cm. Rastline vzgajamo podobno kot kumare. Ker zrastejo 2 m visoko, potrebujejo oporo. Izberemo kar mrežo za kumare. Sadimo na sončno mesto, v humozna, rodovitna tla. Plodovi dozorijo sredi septembra.

Zanimiva je tudi kumara 'Mekki-Mix' (Cucumis anguria), ki prihaja iz Afrike. Rastline sadimo na prosto maja, ko mine nevarnost slane. Izberemo sončno lego in humozno prst. Potrebujejo oporo, zrastejo namreč 1,5 m visoko. Bodičasti plodovi so dolgi od 4 do 8 cm in široki od 2 do 4 cm. Mladi so užitni, imajo rahlo pikanten okus. Posušene jih uporabljamo za jesensko dekoracijo.

Nekaj novosti je prav tako med fižoli. Na vrtu ali kar na sončnih in vročih terasah lahko vzgojimo limski fižol 'Del Papa', ki zraste celo 4 m visoko. Ob oporno palico posadimo šest zrn. V dokaj kratkih, ploščatih strokih so ploščata, ledvičasto oblikovana, vijoličasto-bela semena, ki po okusu spominjajo na kostanj in so primerna za pripravo zelo okusnih enolončnic. Kuhamo sveža, lahko pa jih tudi posušimo.

Mehiški fižol je nizek in ne potrebuje opore. Uživamo mlade stroke, pa tudi zrelo zrnje. Stroki so ploščati, brez niti, zrnje pa ledvičasto, pisano ali temno rdeče barve. Lahko ga tudi posušimo.

Prihajajo posebni paradižniki

Med paradižniki velja omeniti hibrid 'Fantasio' F1, ki je odporen proti paradižnikovi plesni ali fitoftori. Sadike smo doslej že lahko kupovali, letos pa je drugo leto na voljo tudi seme za vrtičkarje. Sicer pa si lahko privoščimo paradižnik čokoladni češnjevec, ki obrodi drobne, temno rdeče plodove v grozdih. Za kilogram potrebujemo kar 65 do 70 plodov. Uživamo sveže v solatah ali kot prigrizek. Uporabni so tudi za pripravo juh in omak. Rastline potrebujejo oporo. Naslednja novost je visok paradižnik 'Costuloto Fiorentino'. Plodovi so mesnati, močno rebrasti, izredno okusni. Za drugačnost poskrbi sorta 'Green Zebra'. Zreli plodovi so zlato rumeno obarvani, z zelenimi vzdolžnimi progami. So dokaj majhni, s čisto posebnim limetno-limoninim okusom, primernim za popestritev različnih solat. Rastline potrebujejo oporo.

Marsikaj zanimivega je med solatami. Med drugim si lahko privoščimo mešanico italijanskih solat na traku. To je izredno okusna in aromatična mešanica s peteršiljem, rukolo, sladko baziliko, zeleno solato in radičem na razgradljivem setvenem traku. Sejemo jo od marca do oktobra. Pridelek večkrat režemo približno 3 cm na tlemi. Sejemo lahko tudi v korita in druge posode na balkonu ali zaprtem prostoru.

Če nam na vrtu povzročajo težave koreninske uši, posejemo krhkolistno solato 'Little Gem Cos'. Njene korenine so namreč odporne proti koreninski uši. Glavice so majhne in izredno okusne. Sejemo jo od marca do julija.

Nove pa niso le vrste in sorte, ampak tudi način pakiranja semena. Kupimo lahko vrečico s semeni treh sort paradižnika, vsaka sorta ima seme razporejeno na okrogli, razgradljivi setveni plošči. Tudi seme na traku je novejša zanimivost (korenje, peteršilj, rdeča pesa, pomladanska čebula, rukola, različna zelišča, por, odporne sorte solat, mešanica azijskih in italijanskih solat na traku itd.).

Prednost semena na traku je v tem, da posevek ni pregost. Nekaj rastlin je vseeno odveč, med rastjo jih odstranimo in uporabimo v kuhinji.

Družba cvetočih novink

Med cvetlicami je zanimiva novost limonska monarda. Gojimo jo na gredicah ali v posodah. Ustreza ji sončno ali delno senčno mesto. Vsa rastlina diši po limoni, iz njenih listov si lahko pripravimo tudi čaj.

Tudi mehiški pehtran (Tagetes lucida) si zasluži pozornost. Listi po okusu spominjajo na pehtran in janež. Posušene uporabljamo za pripravo čajev, dodamo jih lahko tudi k ribjim jedem, sirnim namazom in jedem iz jajc. Rastlina je zelo dekorativna, razvije namreč drobne, živahno rumene cvetove. Uspeva na sončnih legah.

Kapucinke so vedno v modi, zato ni čudno, da se jim rada pridruži kakšna novost. Izberemo lahko čudovito mešanico različnih barv Alaska. Rastline zrastejo v nizke, kompaktne grmičke, visoke približno 30 cm. Rdeči, oranžni, rumeni in bež cvetovi nas bodo razveseljevali do prve jesenske slane. Listi in cvetovi so užitni.

Kapucinka 'Day and Night' je prav tako nizka cvetlica, visoka okoli 35 cm. Cvetovi so beli in temno rdeči. Cveti do jesenske slane. Izberemo sončno lego. Primerna je tudi za različne posode.

Preizkusili se bomo lahko tudi v vzgoji kaktusov iz semena in vrt zasejali z barvitimi, živahnimi cvetlicami, ki prihajajo iz Mehike.