Kljub pomanjkanju prostora je lastnik s svojim občutkom za estetiko in iskrivimi domislicami zasnoval zanimiv vrt, ki se mu je uspelo izogniti prenatrpanosti z rastlinami in tako ohraniti zračnost. V začetku, pred več kot desetimi leti, mu je pomagal sosed, tudi sam lastnik čudovitega vrta, in to tako z rastlinami kot z nadvse dobrodošlimi nasveti. Še vedno je meja med njunima zemljiščema nekaj posebnega, saj gre za zanimiv preplet grmovnic, lesene ograje in zimzelenih iglavcev.

Od belega k ognjenemu

Primožev vrt bi lahko razdelili na tri sobe – s popolnoma različno opremo. Najbolj umirjen in nadvse eleganten je senčni del ob hiši, kjer prevladujeta bela in zelena barva. Tukaj beli kroglasti cvetovi starinske hortenzije tekmujejo z belino večje skale, ki jo objema na kroglo strižen pušpan, nad prizor pa se sklanja javor s pisanimi listi. Pušpan je lastniku zelo ljub in ga je uporabil tudi kot obrobo okoli zanimive polkrožne lesene klopi, namenjene poletnemu posedanju v hladu zelenila. Do nje nas pripelje zavita pot iz širših lesenih desk, ki jim čez robove leze trava.

Lesena pot nas nato vodi do srednje sobe, ki ima že več sonca in jo na drugi strani zamejuje stena gospodarskega poslopja, preraščenega z okrasno vinsko trto. Na pomlad je stena kontrastno ozadje dišečemu rumenemu kovačniku, ki je popolnoma prekril manjšo vrtno uto, in zanimivim svetlejšim iglavcem. Barvne poudarke vnašajo večji kupi maslenic, predvsem v oranžnih in rumenih tonih, ki se jim pridruži še modrina bodoglavca in zvončic ter vijoličaste plamenke. Jeseni ta del vsakogar osupne in očara, saj se stena gospodarskega poslopja obleče v škrlatno rdeče pregrinjalo in tako lahko odkrijemo vijoličaste plodove prej popolnoma neopazne lepoplodke. V bližini je urejen tudi manjši vodni motiv, od katerega je lep pogled na popolnoma sončni predvrt.

Ta, tretji del, je oblikovan kot večja nepravilna greda sredi peščenega dvorišča, okoli katere lahko zavijejo avtomobili. Višino ji daje srebrna cedra, pod njo pa se veselo in nemoteno razrašča petoprstnik v rumeni barvi. Tukaj prevladujejo močne barve rastlin, ki ljubijo sonce; maslenice v rumeni in rdeči barvi, modre plamenke, kadulje in enoletni ostrožniki, rdeči mak in potonika, na dvorišče pa sili preproga nizke dresni. Vmes so si svoj prostor našli plahtica, nizki timijan, šopi trave – in leseni kažipoti do več­jih mest sveta, ki jih je lastnik sam izdelal. In to v več jezikih, kar kaže na njegov šegavi in odprti značaj, saj si ne postavlja omejitev v prostoru.

Na vrtu poje Eros

Primož nima samo daru za kombiniranje barv, ampak tudi za oblikovanje unikatnih vrtnih dodatkov, ki so nekakšna povezovalna nit na celotnem vrtu. Vse jih je lastnoročno izdelal iz odsluženih materialov in jim vdihnil popolnoma novo obliko in življenje. Iz starih motik, listov žag, vijakov, lopat in drugega obrabljenega orodja so nastali zobatec, morski konjiček, pa želva, huda mravljica, ptičja hiška, polž, celo kuža za njegovega soseda, pa kovinski metulji, ptiči in drugi vrtni okraski, ki so velikokrat tudi darilo za prijatelje. Domislic na vrtu ne manjka. Najdemo škornje, ki kukajo iz zemlje, pa v polkrog rezano tiso s klopjo za zaljubljence in okroglo odprtino v zeleni steni, ki pride prav kot okno, skozi katero lahko opazite nepovabljene goste.

Primož je velik ljubitelj narave, zato ga motijo kupi smeti, ki jih vidi med sprehodom po gozdu ali travnikih. Vendar se takrat ne jezi in ne kaže s prstom na druge, ampak vzame vrečo, jih pobere in odnese do odlagališča. Rad poje in je velik ljubitelj Erosa Ramazzottija. Vendar ni samo njegov poslušalec, ampak tudi odličen posnemovalec. Kadar med delom na vrtu poje njegove pesmi, ga z užitkom in občudovanjem poslušajo vsi, ki gredo takrat mimo ali so na obisku pri sosedih.

Za tako lep in domišljeno zasnovan vrt je Primož izredno mlad, saj šteje šele malo čez trideset let. In ker v njem dela in prepeva skupaj s svojim triletnim sinom, ki mu je to ena sama velika zabava, bo nedvomno svojo ljubezen do vrta prenesel tudi nanj.