Mačke maine coon štejemo v skupino največ­jih pasemskih mačk in so po razširjenosti in priljubljenosti na tretjem mestu na svetu. Prihajajo iz Severne Amerike, natančneje iz zvezne države Maine, kar nam pove tudi njihovo ime. Drugi del imena, coon, se menda nanaša na podobnost dolgega košatega repa z repom rakunov, stare razlage o izvoru teh mačk govorijo celo o križancih z rakuni. Če odmislimo domišljijske zgodbe o dolgodlakih mačjih velikanih iz preteklosti, smo zdaj najbližje razlagi, da so na ostro podnebje prilagojene mačke nastale s križanjem domačih ameriških in dolgodlakih mačk, ki so prišle čez lužo že z Vikingi ali pa pozneje z drugimi pomorščaki. Severnjaški izvor pasme lahko razberemo tudi iz očitne podobnosti z norveško gozdno mačko, čeprav neposredne sorodnosti znanstveno niso dokazali. Obe uvrščamo med srednje dolgodlake pasme in obe imata prepoznavne čopke na vrhu ušes, kot jih imajo tudi risi. Zaradi velikosti in podobnosti z risi se o pasmi velikokrat govori kot o avtohtoni naravni pasmi, pogosto se nepravilno uporablja tudi ime ameriška ali kanadska gozdna mačka. Gotovo pa lahko govorimo o razvoju pasme na ameriški celini in na primer o tem, da so se mačke prilagodile na ostro podnebje pokrajine Nova Anglija, ki leži na skrajnem severovzhodu Združenih držav Amerike. Prvotne, napol divje mačke so bile menda še večje od današnjih hišnih ljubljenčkov. Da so izjemno inteligentne in zato uporabne, so sčasoma odkrili tudi upravniki kmetij, saj so zlahka pospravile z mišjo nesnago na posestvu.

V zvezni državi Maine so za te veličastne mač­je lepotce že v 19. stoletju prirejali tekmovanja in razstavne dogodke, čeprav so v svetovni felinologiji pasmo uradno priznali šele leta 1975. Kako so ponosni nanje, je pokazala tudi oblast zvezne države, ko so jih razglasili za uradno pasmo Maina.

V družbi velikih

Maine cooni so za pasmo ragdoll druge največje mačke in zanimivo je, da kljub izjemno hitri rasti v prvem letu svojo končno težo in obliko telesa izoblikujejo šele po tretjem letu starosti. Samci so navadno precej večji od samic, saj dosežejo od šest do osem kilogramov telesne teže, samice so malo lažje in tehtajo od pet do sedem kilogramov. Dlaka je srednje dolžine oziroma je nekoliko krajša in za nego manj zahtevna kot pri košatih perzijskih mačkah. Svetleč se kožušček je lahko skoraj vseh barv, samo nekaj barvnih kombinacij (siamskega tipa) ni dovoljenih. Z zimsko dlako so te mačke videti resnično veličastno in gosta, skoraj vodoodporen kožuh jih odlično varuje pred mrazom. Če se zjutraj zbudimo in ugotovimo, da se je čez noč mačka prikradla k nam v posteljo, to nikakor ne pomeni, da jo zebe, temveč je to ena od mnogih potreb po družabnosti.

Vse prej kot mačke

Kaj od te severnjaške mačje krvi lahko danes pričakujemo pri maine coonih kot hišnih ljubljencih, smo poskušali izvedeti pri Tei Škerjanec, ki se je ob dveh kužkih odločila še za nakup pasemskega mačkona: »Že od mladih nog sem ljubiteljica živalskih kožuhov in vedno sem vedela, da bolje razumem pasjo govorico. Radovednost in želja po razširitvi obzorja pa sta me pripeljali tudi do mačk maine coon, ki imajo v sebi nekaj pasje družabnosti in flegmatičnosti. Nenavadno mi je bilo, da praviloma obožujejo vodo in da s svojo velikostjo očitno izgubijo mačjo plašnost pred psi. Po nekaj mesecih življenja z mladoletnim maine coonom lahko resnično potrdim, da jim je pasja zvestoba prirojena. Seveda gre za obojestranski odnos in sama si s službo od doma lahko privoščim družabni nadstandard, ki ga običajne mačke ne potrebujejo.« Velikost in odlakanost sta zagotovo podedovani odliki iz severnjaške preteklosti teh mačk, vendar današnje življenjske razmere nimajo nikakršne povezave s preteklostjo. Sodobna vzreja pasemskih mačk je profesionalno delo, ki iz legla ponuja živali za hišne ljubljenčke, živali za razstavno dejavnost in živali za vzrejo nadaljnjih legel. Nakup pasemske mačke zahteva odgovorno odločitev in tehten premislek tudi zato, ker lepota in prisrčnost mladih muck še ničesar ne pove o njihovih vedenjskih vzorcih ali morebitnih zdravstvenih pomanjkljivostih. Nezaupanje do vseh vzrediteljev ne izboljšuje našega odnosa do živali. Resnična poglobitev in nakup pri profesionalnih in predanih vzrediteljih pa nam lahko odpre nov pogled, četudi smo že lastniki živali z dolgoletnim stažem kot Tea.

Bistroumnost s skrajnostmi

Glede nege po besedah sogovornice ni nikakršnih izjemnih posebnosti, seveda se je treba zavedati, da potrebuje dolgodlaka mačka nekaj več česanja in umivanja. Zagotovo lahko tudi pritrdi trditvam v opisih pasme, da so maine cooni zelo milega in hkrati radovednega značaja ter da bistro kot pes sprem­ljajo dogajanje okrog sebe. Zelo radi imajo ljudi in obiski oziroma novi ljudje so vedno znova nekaj, kar je treba po mačje preučiti. Zanimivo se tudi oglašajo, saj mijavkajo zelo nežno, poznajo pa še druge glasove, s katerimi nas vabijo k igri ali želijo pritegniti našo pozornost. Toda ob vsej njihovi prikup­nosti ne smemo pozabiti, da so te nežne zveri ohranile lovski nagon in da jih obisk ptiča na balkonu lahko tako zmede, da se brez pomisleka poženejo za njim čez balkon. Naravnih lastnosti iz mačk pač ne moremo izkoreniniti.